Sprememba okolja, pa naj bo še tako čudovita, velikokrat negativno vpliva na naš želodec in prebavo nasploh. Pitje vode v drugih, zlasti obmorskih državah in na otokih, lahko zaradi prisotnosti različnih bakterij in drugih snovi v vodi, ki jih nismo navajeni, privede do prebavnih motenj, ki se najpogosteje kažejo kot krči, bolečine v želodcu in črevesju ter driska.
Želodec je na dopustu izpostavljen različnim neobičajnim, zlasti drugače začinjenim jedem in raznim pijačam, zaradi česar se lahko poruši ravnovesje v želodcu. Zaradi spremembe in nedostopnega ali neprimernega stranišča se pri občutljivih ljudeh velikokrat pojavi zaprtje, ki lahko traja več dni. Pri dolgotrajnem zaprtju se pojavijo krči v prebavilih, napetost v trebuhu, napihnjenost, vetrovi in neprijeten občutek v želodcu, kot da smo polni vsega.
Želodec lahko preobremenijo tudi preveliki obroki, ki vsebujejo različne jedi, prekomerna količina cigaret, kave in alkohola, kar se na dopustu rado dogaja.
Marsikdo je prepričan, da je najboljša rešitev za vsako želodčno težavo, pa naj bo to zgaga oziroma pekoča bolečina za žličko, kislo spahovanje, bolečine v želodcu, napihnjenost, občutek polnega želodca, ko nismo skoraj nič pojedli..., antacid, ki nevtralizira izločanje želodčne kisline. Mogoče v tistem trenutku zdravilo zaleže, vendar pa se težava v kratkem času spet ponovi ali pa tableta sploh ne pomaga. Razlog je v tem, da za vse želodčne težave ni kriva prekomerno izločena želodčna kislina, ki jo antacid nevtralizira. Namreč, če se ob zgagi pojavljajo spremljajoče težave, kot je slabost, polnost, napetost, želodčni krči in želodčne bolečine, kisline ni smiselno zavirati, saj ni težava v prekomernem izločanju kisline, ampak v tem, da je kislina na napačnem mestu. Kašasta hrana v želodcu se namreč zaradi nepravilnega raztezanja želodca ne razporedi v spodnji polovici želodca, ampak napolni želodec skoraj do vrha. V zgornjem delu želodca se zbere kislina, ki pa je v resnici ni preveč. S tem, ko ta nepravilno nastanjen del želodčne kisline nevtraliziramo, stvar dolgoročno samo še poslabšamo, saj se hrana še težje in počasneje prebavi.
Rešitev v tem primeru bi bila, da vplivamo na več vzrokov hkrati z večtarčno terapijo. Glavna tri prijemališča za vzročno terapijo so 3: zapiranje mišice zapiralke (sfinktra), sproščanje napete in skrčene muskulature v želodčnem shranjevalniku (fundusu) in vpliv na upočasnjeno in preskromno gibanje spodnjega dela želodca (praznjenje želodca).
