Gorska arnika (Arnica montana) iz družine košaric
Arnika je gorska rastlina, kar je razvidno tudi iz pridevnika »montana« (v latinščini mons pomeni gora, montana pa gorska). Staro nemško ime »Wohlverlei« (daje dobro) kaže na njene posebne zdravilne učinke. Drugi nemški ljudski izrazi, kot so »Fallkraut« (zel za padec) ali »Bruchkraut« (zel za zlom), neposredno kažejo na uporabo za zdravljenje poškodb s topim predmetom. Arnika je prešla v splošno uporabo šele v novem veku (v 17. stol.). Uporabljali so jo do te mere, da so jo v srednji Evropi skoraj iztrebili in je še danes na seznamu ogroženih vrst. Iz tega razloga, pa tudi zato, ker je pravo gorsko arniko težko vzgajati, so v Nemčiji uradno odobrili uporabo severnoameriške bleščeče arnike v zdravstvene namene.
Obstaja več kot 30 vrst arnike, med katerimi sta najbolj znani travniška (Arnica chamissonis) in gorska arnika (Arnica montana). Različne vrste se med seboj zelo razlikujejo glede vsebnosti zdravilnih sestavin in raziskave so pokazale, da največ teh najdemo v gorski arniki. Izdelki iz drugih vrst imajo zato šibkejše delovanje.
Arnika je zelnata trajnica, ki zraste od 20 in 70 cm visoko. Steblo je žlezasto in dlakasto, z enim cvetnim koškom. Listi so pritlehni in rozetasti. Rumeni cvetovi se pojavijo med mesecem majem in avgustom. Za zdravilno uporabo so primerna sveža in posušena socvetja. Farmakološko pomembne sestavine so seskviterpenski laktoni, flavonoidi, kumarini, derivati kavne kisline in eterično olje.
Arniko najdete po vsej Evropi na svetlih gozdnih jasah, planinskih travnikih in pašnikih ter v visokih barjih. Ponekod je zaščitena rastlina.
Je rubefaciens, dražilo, ki močno prekrvavi kožo ali sluznice, v obolelem tkivu prepreči krvni zastoj in pospeši vsrkavanje krvi zunaj žil, v tkivo prinaša hrano in bele krvničke, vpliva pa tudi na podkožne bolezenske procese. Uporablja se za obkladke pri kožnih vnetjih po piku žuželk in ožigih meduz, turih, oteklinah zaradi poškodb, zvinih in udarninah, podplutbah, povrhnjem vnetju ven, mišičnih in sklepnih bolečinah, pa tudi za izpiranje vnete ustne in žrelne sluznice. Celi tudi rane.
Po Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je uvrščena v kategorijo Z (zdravila). Uradno je priporočena zunanja uporaba arnike pri poškodbah s topimi predmeti, bolečinah v mišicah in sklepih ter pri vnetju sluznice v ustni votlini in žrelu, pri kožnem vnetju in pikih žuželk.
Izkazalo se je tudi, da na vsebnost zdravilnih snovi vpliva tudi način pridelave. Arnika je zelo občutljiva rastlina in za uspešno rast zahteva stroge pogoje. Le če se jih natančno držimo in skrbimo za odsotnost pesticidov in drugih škodljivih snovi (to dosežemo z biološko pridelavo), bo arnika imela visoko vsebnost snovi z zdravilnim učinkom.
Vendar izbira prave vrste arnike in pridelava v strogih pogojih nista zagotovilo, da ima izdelek resnično zdravilni učinek. Da bi zdravilni učinek lahko potrdili, moramo organu, pristojnemu za zdravila, predložiti obsežno dokumentacijo o izdelku. V njej so poročila kemijskih analiz, ki dokazujejo kakovost in raziskav, ki potrjujejo varnost in učinkovitost. Šele ko je ta dokumentacija tudi uradno potrjena kot veljavna, lahko izdelku neizpodbitno pripišemo zdravilne lastnosti.
Atrogel naravno zdravilo v obliki gela iz izvlečkov arnike, za preprečevanje in odpravljanje bolečin v mišicah in sklepih.
Univerzalna zeliščna krema iz naravnih sestavin za nego in zaščito kože.
Krema Arnica z gabezom in kamilico za regeneracijo in nego kože. Brez parabenov.
