Vpliv stresa na vnetne bolezni in pomoč ustreznih živil

Stres in vnetne bolezni

Skladno z raziskavami je kar 75 do 90 % bolezni povezano s stresom in vnetji, vključno z večino kardiovaskularnih in presnovnih bolezni ter nevrodegenerativnih motenj.

Veliko število raziskav nakazuje, da je kronični stres v otroštvu ali odrasli dobi povezan z večjim tveganjem za nastanek koronarnega obolenja srca.  Kronični stres, povezan z delom, slabim spanjem, čustvenimi težavami ravno tako povezujejo s srčno-žilnimi obolenji v odrasli dobi.

Splošen kronični stres in večje stresne dogodke v življenju povezujejo s tveganjem za nastanek močnejšega metabolnega sindroma pri odraslih Afroameričanih. Moški so pri tem bolj ranljivi, saj odreagirajo z metabolnim sindromom že ob srednje močnem stresu, ženske pa ob hujšem. Metabolni sindrom je dejavnik tveganja za razvoj diabetesa tipa 2 in srčno-žilnih obolenj. Izraža se s povečanim obsegom trebuha (zamaščenostjo), povečanim krvnim tlakom, povečanim nivojem glukoze v krvi in neravnovesjem krvnih maščob.

Kronični stres in vnetja med drugim povezujejo še z večjim tveganjem za razvoj depresije, avtoimunih obolenj, okužb zgornjih dihal in slabo celjenje ran.  

Stres in vnetje naj bi bila povezana tudi s težavami na prebavilih, kot so Chronova bolezen, ulcerativni kolitis in druge. Mehanizem še ni natančno raziskan, a študija iz leta 2018 na miših nakazuje, da kronični stres moti črevesno mikrobioto, sproži odziv imunskega sistema in s tem pospeši razvoj kolitisa.

Kronični stres podžiga vnetja

Nezmožnost uravnavanja vnetnih odzivov v telesu botruje nastanku številnih kroničnih obolenj. Študije kažejo, da kronični stres povzroči neodzivnost glukokortikoidnih receptorjev, kar posledično povzroči neuspeh pri umirjanju vnetnih odzivov. To nakazuje, da težava ni toliko v porastu kortizola ob stresu, temveč bolj v neodzivnosti imunskih celic nanj. Posledično kortizol ne more »izklopiti« vnetja.

Povedano bolj preprosto je vnetje normalen del imunske obrambe telesa v procesu celjenja po denimo poškodbah ali mikrobnih okužbah. A če se vnetni proces ne umiri oz. zaključi, to lahko vodi v nadaljnje poglabljanje težav na prizadetih tkivih ali organih in v pojav opisanih obolenj.

Nad vnetja s protivnetnimi živili

Seveda je odpravljanje vzrokov za nastanek kroničnega vnetja ključno za učinkovito obvladovanje le-tega. Pomaga pa nam lahko tudi prilagoditev prehrane. Obstoječa vnetja lahko določena živila tako poslabšajo kot izboljšajo. Slednja lahko najdemo v tradicionalni in mediteranski dieti. Mnogo raziskav potrjuje moč protivnetnih živil, saj z njimi pomagamo imunskemu sistemu do boljšega delovanja.

Zato se je hrani, ki vnetja podžiga, dobro izogibati, in, obratno, zaužiti čim več živil, ki le ta umirjajo. Na seznamu prvih najdemo predvsem predelana živila, bogata z omega-6 maščobnimi kislinami, sladkorjem, namizno belo soljo (s presežkom natrija) …, ki spodbujajo vnetja. Modreje je poiskati živila, ki v telesu vnetja zavirajo.

Primeri protivnetnih živil

Živila, ki telesu pomagajo pri boju z vnetji, vsebujejo zlasti obilje mineralov, protivnetnih (npr. flavonoidi) in zaščitnih antioksidativnih spojin (npr. vitamin C) ter koristnih maščob (npr. omega-3 maščobne kisline). Pa tudi probiotikov, vlaknin in desnosučnih mlečnih kislin, ki podpirajo črevesno floro. Ravnovesje slednje igra pomembno vlogo pri vzdrževanju dobrega delovanja imunskega sistema. Zato je v prehrano dobro postopoma vključevati več koristnih protivnetnih živil, obenem pa opuščati problematična živila. Spodnji seznam živil vam je pri tem lahko v dragoceno pomoč.

• Temnozelena listnata zelenjava med ostalim vsebuje veliko antioksidantov in mineralov. V prehrani naj ne manjkajo vodna kreša, špinača, blitva, ohrovt, mikrozelenje, kalčki, regrat, listje pese in redkvice, zelje, rukola itd.
• Zelena je bogata z flavonoidi, polifenoli, antioksidanti, encimi, vlakninami, vitamini in minerali. Ravnovesje mineralov je pomembno, saj npr. natrij pomaga pri dostavi tekočin in hranil, kalij pa pri odplakovanju toksinov. Zelena je izredno bogata s kalijem. V ljudski medicini so jo uporabljali celo za podporo zniževanja povišanega krvnega tlaka. Raziskave potrjujejo, da ima tudi antioksidativne in protivnetne učinke, ki lahko podprejo zdravje srca.
• Rdeča pesa. Da je polna antioksidantov, kaže že njena barva, zato odlično podpira organizem v obrambi pred vnetji. Med protivnetne snovi v pesi, ki ji dajejo značilno barvo, namreč sodi betalain. Poleg tega protivnetno delujejo tudi kalij in magnezij, ki ju pesa vsebuje veliko. Ko je v telesu prisotno vnetje, je pomanjkanje magnezija zelo pogosto prisotno.
• Brokoli je v protivnetni dieti nepogrešljiv. Med ostalim je bogat s protivnetnimi antioksidanti, kalijem in magnezijem.

• Borovnice vsebujejo močan protivnetni antioksidant flavonoid kvercetin. Skupaj z pigmentnim antioksidantom antocianinom lahko močno pozitivno vpliva na zdravje. Raziskave odkrivajo, da lahko uživanje več borovnicupočasni kognitivni upad in izboljša spomin ter motorične funkcije. Zaslugo za to naj bi imeli antioksidanti v borovnicah, ki ščitijo telo pred oksidativnim stresom in zmanjšujejo vnetja.
• Ananas je bogat z vitaminoma C in B1, kalijem, antioksidanti in proteolitičnim encimom bromealinom, zato je pogosto sestavni del protivnetnih protokolov. Med drugim naj bi podpiral uravnavanje imunskega sistema ter zdravje srca in ožilja.
• Kurkuma vsebuje protivnetno spojino kurkumin, zato je nepogrešljiva v protivnetnih ukrepih. Raziskave to spojino uvrščajo med potentne protivnetne snovi, ki med drugim podpirajo telo v borbi z osteoartritisom in metabolnim sindromom.
• Ingver s svojimi učinkovinami prav tako deluje kot regulator imunskega sistema in tako pomaga pri zmanjševanju telesnih vnetij.

Poleg naštetih v boju z vnetji pomaga tudi uživanje jedi, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami, kostnih juh, kokosove maščobe, olivnega olja, avokada, ostalega jagodičevja, temne čokolade, grenivk, gob, zelenega čaja, živil in napitkov, ki krepijo črevesno floro (sirotka, kombuča, kefir, kislo zelje itd.).

Besedilo: Adriana Dolinar