Glavna naloga imunskega sistema je, da nas brani pred zunanjimi dejavniki, kot so bakterije, virusi, glive in paraziti. Stabilen imunski sistem je temelj našega zdravja. Vendar s staranjem organizma in pešanjem nekaterih fizioloških funkcij slabi tudi njegovo delovanje. Kateri pa so ključni dejavniki, zaradi katerih začne imunski sistem po petdesetem letu počasi usihati?
Preden odgovorimo na to vprašanje, moramo najprej poznati razvoj in nalogo imunskega sistema. V članku bomo tudi pojasnili, ali lahko krepimo imunski sistem ali pa z zdravim načinom življenja samo pripomoremo k njegovi stabilnosti ter izpostavili pomen zdravila rastlinskega izvora Echinaforce duo ̶ izvleček ameriškega slamnika, ki aktivira delovanje imunskega sistema.
Plodov oziroma otrokov imunski sistem se razvije (prirojena imunost) v maternici (sterilno okolje), medtem ko ga materin imunski sistem tolerira. Kaj to natančno pomeni? Izpostavljenost materinim črevesnim bakterijam ob porodu plodu prenaša signale, omogoči mu namreč, da se njegov imunski sistem ustrezno razvije in zori ter se pripravi na nove zunanje okoliščine. Po porodu pa je za dozorevanje (vodi v izbor ne-avtoreaktivnih limfocitov T in B ter proizvodnjo zaščitnih protiteles) otrokove pridobljene imunosti zelo pomembno dojenje. Naselitev in krepitev črevesnih mikrobov v prvih nekaj tednih ter mesecih življenja ni pomembna samo za učinkovito prebavo hrane in ustvarjanje telesu potrebnih vitalnih snovi (probiotične črevesne bakterije denimo izgrajujejo vitamina B in K2, pomagajo pri nastajanju serotonina …), ampak tudi za ustrezen zgodnji razvoj otrokovega imunskega sistema ¹.
Katera je osnovna naloga imunskega sistema? Njegova glavna naloga je varovanje telesa pred vdorom tujkov (bakterije, virusi, glivice ali razni paraziti). Imunski sistem je kompleksno sestavljen iz organov, tkiv, celic in različnih molekul. Kadar pride do vdora tujka v telo, se sproži imunski odziv ̶ zapleteno zaporedje dogodkov, s ciljem odstraniti tujek ².
Prirojena imunost (evolucijsko starejša); se v našem telesu aktivira takoj ob stiku s tujkom. Gre za hitro obrambo (od nekaj minut do ur), saj takoj prepozna organizmu nevarno snov, ter nima imunskega spomina. Celice, pravimo jim fagociti, razgradijo motečo snov. Na mestu, kjer poskušajo tujki vdreti v naše telo, se sproži vnetje (pordelost, toplina, oteklina, bolečina in moteno delovanje prizadetega tkiva ali organa). To močno okrepi obrambne zmožnosti in je signal za telo, da je prišla nevarnost ².
Pridobljena imunost; je imunost, pridobljena skozi življenje. Glavni akterji limfociti T (pomembne celice imunske odpornosti) in limfociti B so v bezgavkah in imajo na svojih površinah številne receptorje. Ti so kot antene, ki prepoznajo tujek. Tako vedo, katere mehanizme za odstranjevanje je treba vklopiti. Nato nekatere imunske celice uničujejo in odstranjujejo tujek, druge pa izločajo snovi, nevarne za tujke ².
Kaj je imunski spomin? Poglavitna značilnost pridobljene imunosti je imunski spomin. Ko se imunski sistem sreča z določenim antigenom (snov, ki povzroča nastajanje protiteles), ostane v telesu povečano število limfocitov. Ti so ta antigen ob ponovnem srečanju sposobni prepoznati (preživeli limfociti se preoblikujejo v spominske celice) in v večini primerov bo obrambna imunska reakcija hitrejša ter učinkovitejša ᶟ.
Tekom evolucije se je imunski sistem zelo dobro izpopolnil, to pa ne pomeni, da ga ne moremo še dodatno stimulirati in prispevati k njegovi stabilnosti.
Odgovor na vprašanje, kako poskrbeti za stabilen imunski sistem, ima Alfred Vogel. V švicarskih Alpah je za časa svojega dolgega in bogatega življenja vodil naravno zdravilišče ter natanko pred stotimi leti razvil svoje prve izvlečke iz svežih rastlin. Te imajo namreč boljši in obsežnejši učinek kot pa tinkture iz posušenih rastlin. Ob nenehnemu raziskovanju narave je v petdesetih letih prejšnjega stoletja srečal poglavarja indijskega plemena Siuks, ki ga je seznanil s »sveto rastlino« ameriškim slamnikom (Echinacea purpurea). Kot pravi sam: »Ugotovil sem, da ameriški slamnik aktivira delovanje imunskega sistema in s tem telesu nudi zaščito pred mikroorganizmom. Na podlagi svojih izkušenj sem prepričan, da ameriški slamnik okrepi telesu lastne obrambne sile, predvsem dejavnost fagocitov. Kot so ugotovili znanstveniki, lahko ameriški slamnik onesposobi hialuronidazo bakterij in jim s tem onemogoči, da bi se širile ⁴.«
Zelo učinkovit pripravek iz ameriškega slamnika so zdravila rastlinskega izvora Echinaforce duo. Posebnost zdravil iz skupine Echinaforce duo je, da je pri izdelavi uporabljena cela rastlina, tako njen nadzemni del (zel) kot tudi korenine, v katerih je visoka koncentracija učinkovin. Zato naj bi zaradi vsebnosti cele rastline zdravilo delovalo imunomodulatorno (uravnava delovanje imunskega sistema).
Kako lahko sami krepimo telesno odpornost
Za ohranjanje stabilnega imunskega sistema je poleg izdelkov, ki nudijo dodatno zaščito pred mikroorganizmi, potrebno poskrbeti tudi za zdrav življenjski slog. Pomembna je raznovrstna prehrana z veliko sadja in zelenjave. Prav tako so nepogrešljiva neoluščena žita, stročnice, ribe, leča in kakovostno meso. Vedno znova nas strokovnjaki tudi opozarjajo na pitje zadostne količine vode. To pomeni, da dnevno zaužijemo vsaj osem kozarcev vode ali dva litra. Ob tem ne pozabijo omeniti tudi zmanjšanja vnosa alkohola in opustitve kajenja.
Z redno telesno aktivnostjo, že polurna hitra hoja namreč aktivira mišice, pospeši kroženje krvi, odstrani strupe iz telesa, bomo poskrbeli za optimalno delovanje imunskega sistema. Medtem ko bosta kakovosten spanec in obvladovanje stresa pomembno vplivala na ohranjanje našega splošnega počutja in zdravja.
Zavedati se moramo, da ni čudežne formule za vse, zato moramo glede na svoje potrebe in želje ugotoviti, kaj nam najbolj odgovarja, ter to vpeljati v svoje življenje ².
Procesi staranja programirano zajemajo vsa tkiva, fiziološke in telesne funkcije ter postopoma manjšajo njihovo kapaciteto (rezervo) za prilagajanje večjim obremenitvam ⁵.
Biološke spremembe, ki v starosti povzročajo upad imunskih funkcij, so najprej povezane z zmanjšanim nastajanjem novih imunskih celic. Imunske celice nastajajo v kostnem mozgu, tam pa se s staranjem zmanjšuje razmnoževanje hematopoetskih izvornih celic zaradi oksidativnih poškodb in krajšanja telomer. Starostno zmanjšana aktivnost kostnega mozga privede tudi do oslabljene proizvodnje imunskih celic – fagocitnih celic, celic naravnih ubijalk (NK) in limfocitov B. Ob zmanjšani koncentraciji imunskih celic v krvi se pri starostniku zmanjša tudi dejavnost fagocitnih celic (protibakterijsko delovanje) in celic NK (protivirusno in protitumorsko delovanje) ⁵.
Ostanite aktivni!
Ali so res (samo) biološke spremembe v telesu glavni »krivec« za slabitev imunskega sistema po petdesetem letu starosti? Sicer prav nič ne more v celoti zaustaviti njegovega upada, eden ključnih dejavnikov, za katerega pa smo neposredno odgovorni sami, je, da s starostjo postajamo manj telesno aktivni. A ravno vadba lahko upočasni staranje celic, saj skeletne mišice proizvajajo vrsto beljakovin, ki zmanjšujejo vnetja in ohranjajo imunsko delovanje. Ohranjanje mišične mase nas varuje pred okužbami in različnimi boleznimi, povezanimi s kroničnimi vnetji. S telesno aktivnostjo vzdržujemo tudi zdravo telesno težo, ta namreč ravno tako vpliva na upočasnitev upada funkcij imunskega sistema.
Suzana Križ
Literatura in viri:
