Za zdravje kosti, če ne prej, večina ljudi začne skrbeti šele po 50. letu starosti. Posledica osteoporoze so namreč zlomi kosti, ki so vse pogostejši prav v tem starostnem obdobju. Mnogi od zlomov se tudi usodno končajo.
Če gre verjeti statistikam, bo tako vsaka tretja ženska in vsak peti moški po 50. letu doživel zlom kosti. Zato raje pravočasno poskrbimo za zdravje kosti, da vsaj nas ne bo v tej statistiki. Veliko lahko npr. naredimo že s tem, da se določenim jedem, ki ne koristijo kostem, izogibamo ali pa jih vsaj ustrezno izbiramo in pripravimo.
Pasterizirano, sterilizirano, posneto ... mleko in mlečni izdelki
Na seznamu živil, ki ne pripomorejo k formiranju čvrstih in zdravih kosti, so mleko in mlečni izdelki, ki so tekom industrijske predelave utrpeli takšno poškodbo, da zdravju kosti prej škodijo kakor koristijo. Torej, drži, da mleko je dober vir kalcija, vitamina D, K, ... ki so nujni za zdravje kosti, a le, če je to kakovostno. To pomeni, da bo kosti krepilo le surovo mleko krav (koz, ovc) ekološke ali biodinamične reje, kjer se živali pasejo zunaj na travnikih. Takšno mleko bo vsebovalo tako kalcij, kot vitamin D (ki je v mleku prisoten zaradi paše na prostem), vitamin K2, omega 3 itd.
Če pa boste uživali mleko in mlečne izdelke iz mleka konvencionalne reje, pasterizirano, homogenizirano, sterilizirano, posneto oz. z manj maščob ..., si ne obetajte koristi za kosti. Ti postopki tako spremenijo mleko in mlečne izdelke, da jih telo le stežka uporabi sebi v korist.
Pasterizacija, denimo, spremeni mlečno beljakovino (kazein) tako, da ta postane težje prebavljiva. Prav tako se spremni kalcij tako, da se ta ne more več pravilno vsrkati v kosti. To dokazuje tudi raziskava, ki med drugim navaja, da s pitjem pasteriziranega mleka odrasli težje dosežejo zaželeno ravnovesje kalcija v telesu (Acomparison of raw, pasteurized, evaporated, and dried milks as sources of calcium and phosphorus for the human subject. Martha M. Kramer et al.). Uničijo se tudi encimi, zaradi česar je mleko težje prebavljivo. Prav tako se uničijo tudi mnoge druge snovi, kot je omega 3 maščoba, vitamin C, K2 itd. Slednji je npr. nujen, da se kalcij lahko transportira v kosti, ne pa v mehka tkiva, torej v sklepe, žile, pinealno žlezo, oči (siva mrena) itd.
Če še vedno mislite, da je uživanje manj mastnega mleka in mlečnih izdelkov koristno za vaše ožilje ali da se boste tako znebili odvečnih kilogramov, se motite. Koristno ni niti za vaše kosti. Za pravilno vgradnjo kalcija v kosti namreč strokovnjaki priporočajo, da naj bi dnevno zaužili od vseh maščob 50 % prav nasičenih, ki jih najdemo v maslu, kokosovi masti,... in polnomastnem mleku ter mlečnih izdelkih. Morda pravilno vgradnjo kalcija moti prav primanjkljaj v maščobah topnih vitaminov. Z odstranjevanjem maščob iz mleka namreč odstranimo tudi za zdravje kosti pomembna in v maščobah topna vitamina D in K2. Več o zmotah o nasičenih maščobah in holesterolu, ki škodljivo vplivajo tudi na naše kosti, si lahko preberete v knjigi Resnice in zmote o holesterolu, ki jo lahko prelistate na http://shop.zazdravje.net/.
Da bodo vaše kosti dolgo čvrste in zdrave, je torej dobro, da ste pri izbiri mleka in mlečnih izdelkov pozorni na način reje živali in na način predelave mleka. Vodilo je: ekološka, pašna reja in surovo, polnomastno mleko zdravih živali (tudi kot izvorna surovina za jogurt, maslo...).
Če vas ob tem skrbi, da mleko morda vsebuje neželene bakterije, ga lahko termično obdelate tako, da se vsaj mlečna beljakovina in kalcij ne uničita. Segrevate ga pol ure na ne več kakor 60 do 64 stopinj Celzija. V kolikor že kupite mlečne izdelke iz predelanega mleka, naj bodo ti vsaj mlečnokislinsko fermentirani (npr. probiotični jogurt, kefir...). Takšna fermentacija nekoliko izboljša kakovost predhodno industrijsko močno poškodovanega mleka.
Rafinirana bela moka in izdelki iz nje
Pšenica od vseh žit najbolj obremeni naše kosti. To še posebej velja, če je konvencionalno pridelana in če je od mletja v moko minilo več kot mesec dni. Takoj, ko je pšenica zmleta v moko, so v njej prisotne vse vitalne snovi, ki jih je prej vsebovalo celo zrno. Že v roku meseca dni pa vsebnost le teh (kalcija, kalija, vitamina E, provitamina A in drugih) močno upade. Kalcij npr. iz 120 mg/kg upade na 6, vitamin E se popolnoma izniči, železo upade iz 44 mg/kg na 7 itd. Pravimo, da moka postane oksidirana. Vse, kar iz take moke pripravljate, telo prej obremeni, kakor pa mu koristi. Pšenična moka od vseh mok tudi najbolj zakisa telo, ker po presnovi v telesu pusti precej kislih presnovkov. Zaradi vsega tega mora telo za nevtralizacijo kislih presnovkov porabljati lastne bazične minerale. To pa lahko telesno bilanco kalcija poruši, kar naj bi se odražalo tudi v krhkosti kosti, seveda v kolikor uživamo pretežno takšno hrano.
Torej, da bi kostem koristili, je dobro uživati vsaj ekološko, sveže mleto moko iz pšenice. Še bolje pa je pšenično moko zamenjati z žiti, ki manj zakisajo telo, posebej še, če že imate težave s kostmi. Takšna sta npr. pira ali kamut. Balzam za kosti pa je tudi prosena moka. Ta zaradi visoke vsebnosti bazičnih rudnin ne bremeni telesne bilance kalcija.
Rafiniran beli sladkor in izdelki iz njega
Podobno kot pri moki je tudi s sladkorjem. Če bi uživali sladkorni trs, nas ne bi zakisal, vendar pa tako na nas deluje sladkor, pridelan iz njega. V procesu predelave belega sladkorja namreč sladkornemu trsu odstranijo vse vitamine, minerale, vlaknine itd. Ko takšen sladkor zaužijemo, se za njegovo presnovo porabljajo naše telesne zaloge vitaminov, mineralov in drugih snovi. To pa lahko ponovno obremeni tudi telesne zaloge kalcija.
Mnogi nutricionisti zato za zdravje kosti odsvetujejo uživanje sladkorja, saj opažajo, da preveč sladkorja zavira absorpcijo kalcija. Preveč sladkorja izčrpava fosfor, pomemben za vsrkavanje kalcija.
Prijaznejše do naših kosti je npr. uživati naravne oblike sladkorja, kot so melasa, jacon sirup, naraven med, stevijo..., ki ne črpajo telesni zalog kalcija oz. ne preprečujejo vsrkavanje le tega v kosti. Željo po sladkem pa si lahko potešimo tudi s suhim sadjem, ki vsebuje veliko kalcija in antioksidantov, denimo z datlji, figami ali marelicami.
Stročnice
Fižol, grah, bob, soja ... naše telo sicer podpirajo z visoko vsebnostjo beljakovin, ki so v primerjavi z živalskimi tudi lažje prebavljive. A če stročnic ne pripravljamo pravilno, lahko zlasti kostem predstavljajo problem. Stročnice namreč v ovojnici semena vsebujejo zaščitne snovi npr. fitate in fitinsko kislino. Ti seme do kalitve ščitijo pred škodljivci, našemu telesu pa onemogočajo uporabo kalcija, magnezija in drugih koristnih snovi, ker se nanje vežejo. Ker se fitati razkrojijo ob namakanju (oz. fermentiranju) stročnic, jih je torej nujno pred kuhanjem ustrezno obdelati.
Učinkovito naj bi fitate znižali s fermentiranjem stročnic tako, da v vodo, kjer se namakajo, dodate nekaj sirotke (npr. A.Vogel Molkosan) ali pa jogurta, kefirja ali kislega mleka. Posodo zaprete in držite na toplem mestu. Namakate dan in pol, pri tem pa vodo (npr. s sirotko) na vsakih 12 ur zamenjate z novo.
Špinača in blitva
Obe, tako špinača kot blitva, vsebujeta obilje za kosti potrebnega kalcija, obenem pa tudi obilje oksalatov. Ti naj bi se vezali prav s kalcijem in onemogočili, da telo kalcij iz omenjene zelenjave posrka. Zato se ob uživanju te zelenjave priporoča sočasno uživanje drugih jedi, bogatih s kalcijem, npr. sir, skuto, smetano.
Besedilo: Adriana Dolinar
