Med začimbami je mnogo takšnih, ki učinkovito pomagajo pri prehladnih obolenjih. Timijan, žajbelj, hren, cimet, ingver, česen in čebula sodijo v prvo obrambno vrsto proti prehladom. Ob tem so vsi tudi naravni antibiotiki, tako da jim ni pomembno, ali po vaših dihalih razgrajajo virusi ali bakterije.
Ingver
Pekoče snovi v ingverju redčijo sluz. Pri prehladih se združujejo še ingverjevo antiseptično delovanje in njegove ogrevalne sposobnosti. Ingver krepi imunski sistem, zato je v pomoč tudi pri kašlju, piskajočem dihanju in zasluzenosti.
Običajna dnevna uporaba je od 3 do 10 gramov svežega ingverja oziroma od 2 do 4 grame posušenega. Ker je ingver potrjen tudi kot sredstvo za redčenje krvi, se mu je pred kirurškimi posegi bolje odpovedati za nekaj dni. Iz enakega razloga se osebam, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, priporoča, da zaužijejo do en gram posušenega ingverja na dan. Zlasti v zimskem času je bolje posegati po ingverju v prahu, ki v primerjavi s svežim deluje bolj ogrevalno.
Najbolj preprosto ga zaužijemo v obliki čaja. V kombinaciji z medom in limono je odlično krepčilo za telo.
Timijan
Timijan najpogosteje uporabljamo prav pri prehladnih težavah. Posebej učinkovit je pri bronhialnih težavah (širi skrčene bronhije) in pri blaženju kašlja. Zel timijana vsebuje eterično olje, ki razkužuje in redči sluz. Timijan je ekspektorant in deluje na povečano izločanje bronhialne sluzi. Ker timol in karvakrol redčita gost izloček v pljučih, je izkašljevanje olajšano, tudi kadar gre za krčevit kašelj, saj flavonoidi v kašlju delujejo zelo pomirjevalno.
Večina ljudi na travnikih nabira materino dušico (Thymus serpyllum L.), vrtni timijan (Thymus vulgaris L.), ki ga poznamo kot začimbo, je pri lajšanju kašlja še bolj učinkovit od materine dušice. Razlog več, da mu v vrtu namenite več prostora.
Če želite čim več zdravilnih lastnosti, ga posadite na čim bolj sončno, alkalno, odcedno in nikakor ne na pognojeno zemljišče.
Listke trgamo od pomladi do jeseni, za sušenje pa je najbolje stebla porezati na dan za cvet v času pred cvetenjem rastline. Takrat je aroma najmočnejša, s sušenjem pa se bo še okrepila.
Uporaba zeli je varna. Pri uporabi eteričnih olj pa je potrebna velika previdnost in je uporaba strogo določena, odvisno od kemotipa.
Čebula
V starih zeliščnih knjigah zasledimo nasvete za zdravljenje kašlja in vodenice. V novejšem času pa so se spremenila le imena bolezni. Danes pišejo, da čebula deluje na prehlad, gripo, astmo, vneto grlo, bronhitis, na splošno redči sluz v dihalih in zmanjšuje občutek bolečenega grla. Za to je odgovorno protimikrobno delovanje eteričnega olja čebule.
Ljudska medicina v ta namen priporoča surovo čebulo z medom. Alfred Vogel pa je priporočal, da surovo čebulo razrežemo na nekaj kosov in jo postavimo ob posteljo, da nam bodo njeni hlapi čez noč umirili in razkužili dihala.
Črna kumina
Najstarejši zapisi o črni kumini izvirajo iz Stare zaveze. Mohamed naj bi dejal, da črna kumina ščiti pred vsemi boleznimi, razen pred smrtjo.
V tradicionalni rabi s črno kumino uspešno zdravijo predvsem težave z dihalnimi potmi, kot so kašelj, bronhitis, astma in oslovski kašelj. Predvsem večkrat nenasičene maščobne kisline iz olja semen črne kumine krepijo obrambne moči organizma in mu pomagajo ohranjati naravno ravnovesje.
Hren
Četudi o njem ne bi prebrali prav nič, bi že na osnovi lastne izkušnje vedeli, da hren deluje razpršujoče in redči sluz. Zato je odličen za vsa stanja, kjer se je energija ustavila, cirkulacija obstala, v pljučih in dihalih pa se nabira sluz.
Hren je uveljavljeno zdravilno zelišče za lajšanje gripoznih obolenj in drugih obolenj dihal. Farmacija ga uporablja za izdelovanje sredstev proti prehladu. Vsebuje gorčično olje, ki deluje antiseptično in protivnetno. V ljudski medicini je cenjen kot sredstvo za krepitev obrambnega sistema. Pomešan z medom raztaplja sluz v pljučih in blaži kašelj.
Če imate prehlad ali okužbo dihal, je glede na podatke monografije nemške Komisije E priporočena uporaba za odrasle 20 gramov (4 čajne žličke) sveže korenine na dan. Če jemljete hrenovo tinkturo, zadostuje že polovica čajne žličke (2-3 mililitre) trikrat dnevno.
Kardamom
Kardamom je specialist za suh kašelj. Če ga pripravimo kot čaj (dve žlički strtih semen prelijemo z vrelo vodo in precedimo čez 10 minut), spodbuja večje izločanje sluzi in krčenje bronhijev, kar omogoča lažje izkašljevanje. Obenem deluje tudi rahlo protimikrobno.
Kardamom imajo v mnogih tradicionalnih medicinah za uradno zdravilo. Predvsem je spoštovan na Kitajskem, v Indiji, Pakistanu, Koreji, Vietnamu in na Japonskem. Spoštujejo zlasti njegovo protivnetno delovanje v ustni votlini, uporabljajo pa ga tudi pri boleznih pljuč, bronhitisu in celo tuberkulozi.
Koromač
Koromačeva semena in eterično olje sta zelo učinkovita pri kašlju. Če v vodo kanemo nekaj kapljic koromačevega olja, bomo z grgranjem te mešanice zmanjšali vnetje sluznice, bolečine v grlu in hripavost. Žvečenje surovih semen je naravno zdravilo za preprečevanje gripe.
Koromač se uporablja tako pri bakterijskih kot pri virusnih okužbah dihal, ki jih spremlja produktiven kašelj. Povečuje izločanje bronhialne sluzi in redči gost izloček, zato olajša izkašljevanje.
Ožepek
Ožepek je odlično sredstvo proti zasluzenju dihalnih poti, kašlju in napadom astme, saj pospešuje izločanje sluzi. Ožepkovo vino je kot zdravilo proti astmi in kroničnemu kašlju priporočal že starogrški zdravnik Dioskurid.
Pri ožepku je najbolj cenjeno njegovo eterično olje. To lahko v manjši meri ozdravi vneto grlo ali pa lajša in pospešuje izkašljevanje. Marubin, značilna snov v ožepku, spodbuja izločanje bronhialne sluzi. Ker je marubin grenčina, obenem spodbuja tudi izločanje žolča in podpira delovanje jeter, kar je prav tako zelo koristno – zlasti če se zavedate, da se prehladi začnejo ponavadi takrat, ko se v telesu nabere preveč odpadnih snovi.
Iz knjig Ščepec rešitve in Ščepec védenja povzela: Sabina Topolovec
