Več kot 55 milijonov ljudi že trpi za demenco in pojavnost skokovito narašča. V naslednjih 25 letih naj bi se število bolnih podvojilo. Demenca bržčas velja za bolezen, pred katero vlada največ strahu. Že misel na to, da ne prepoznamo več svojih bližnjih, da se izgubljamo na poznanih krajih in podobno, je zastrašujoča. Nič manj dejstvo, da takšna oseba nujno potrebuje pomoč sočloveka. Nihče si ne želi postati breme nikomur.
Kljub temu da učinkovitega zdravila še nimamo, lahko marsikaj storimo sami. Kateri so tisti ključni koraki, ki naj jo pomagajo preprečevati ali vsaj obvladati? Čeravno je medicina zaenkrat še precej bosa, imamo sami na voljo pester nabor obutve, če si jo le znamo še pravi čas nadeti!
Nova analiza klasičnih medicinskih besedil iz antične Grčije in Rima kaže, da je bila huda izguba spomina – značilna za demenco danes – izjemno redka pred 2.500 leti. Stari Grki so sicer prepoznali blage kognitivne motnje pri starejših, vendar ni omemb resnih oblik demence. V rimskih besedilih se pojavljajo redki primeri, kot je opazka Galena, da imajo nekateri osemdesetletniki težave pri učenju novih stvari, ter zapis Plinija Starejšega o senatorju, ki je pozabil svoje ime.
Raziskovalci domnevajo, da so k povečanju kognitivnih težav v rimskem obdobju prispevali dejavniki, kot sta gostejša urbanizacija in onesnaženje, vključno z uporabo svinčenih posod in cevi, kar je lahko povzročilo zastrupitev s svincem. Za primerjavo so preučili tudi današnje Tsimane, domorodno ljudstvo iz amazonskega pragozda v Boliviji, ki živi predindustrijsko in zelo fizično aktivno življenje ter ima izjemno nizko stopnjo demence (približno 1 % v primerjavi z 11 % pri Američanih, starejših od 65 let). To nakazuje, da sta sodobni način življenja in okoljski dejavniki, kot sta sedeč način življenja in izpostavljenost onesnaženju, pomembna dejavnika pri razvoju demence.
Danes demenca – posebej Alzheimerjeva bolezen – doživlja eksploziven porast. Farmacevtska industrija intenzivno išče učinkovite terapije, ki bi ta proces upočasnile. Velik poudarek raziskav je na patoloških beljakovinah, kot sta amiloid beta in tau, ki se kopičita v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Vendar številna klinična preskušanja zdravil zaenkrat niso prinesla preboja. Znanstveniki danes vedo, da se lahko prve spremembe v možganih začnejo tudi do 20 let pred pojavom prvih simptomov.
Bolezen se lahko razvije iz različnih vzrokov. V redkih primerih jo sprožijo avtoimunski procesi, okužbe ali poškodbe, veliko pogosteje pa gre za motnje prekrvavitve, povezane s srčno-žilnim sistemom. Kri namreč igra ključno vlogo pri oskrbi možganskih celic – brez ustreznega pretoka ne morejo normalno delovati.
Zdravnik in raziskovalec dr. Dale Bredesen opisuje Alzheimerjevo bolezen kot “streho s 36 luknjami” – z metaforo želi ponazoriti, da Alzheimerjeva bolezen ne izvira iz enega samega vzroka, temveč iz številnih presnovnih neravnovesij (vsaj 36 jih je opredeljenih). Vsaka “luknja” simbolizira enega od dejavnikov, ki lahko prispevajo k razvoju bolezni – kot so vnetja, oksidativni stres, hormonsko neravnovesje, prehranske pomanjkljivosti, znižana funkcija mitohondrijev, kopičenje beta-amiloida, disbioza črevesja, slab spanec ipd.
Če se osredotočimo zgolj na en dejavnik (na primer z zdravilom), bo “voda še vedno pronicala skozi preostale luknje”. Po Bredesenovi metodi je potrebno hkrati nasloviti čim več teh dejavnikov, saj se šele takrat pokaže možnost za upočasnitev – ali celo izboljšanje poteka bolezni.
Dobra novica? Veliko teh “lukenj” lahko sami zaznamo – in jih vsaj delno »pokrpamo«.
Redna telesna dejavnost
Telesna aktivnost izboljša prekrvavitev možganov, spodbuja rast novih nevronov in zmanjša vnetne procese v telesu. Priporočljivo je vsaj 150 minut zmerne aerobne vadbe na teden (hoja, kolesarjenje, plavanje).
Vzdrževanje zdrave telesne teže
Prekomerna telesna teža, zlasti v srednjih letih, povečuje tveganje za demenco. Maščobno tkivo sprošča vnetne snovi, ki lahko škodijo možganskim celicam. Hujšanje mora biti postopno in podprto z zdravim načinom življenja.
Nadzor nad kroničnimi boleznimi
Sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in holesterol vplivajo na ožilje in s tem na prekrvavitev možganov. Zdrave navade so bistvene za nadzor teh dejavnikov tveganja.
Kognitivna aktivnost in vseživljenjsko učenje
Branje, igranje miselnih iger, učenje tujih jezikov, igranje instrumenta ipd. spodbuja t. i. kognitivne rezerve – možganske zmožnosti, ki pomagajo ohranjati miselne funkcije tudi v starosti.
Zdrava črevesna flora
Črevesje in možgani so povezani preko t. i. črevesno-možganske osi. Zdrava mikrobiota zmanjšuje sistemsko vnetje in spodbuja delovanje možganov. Priporoča se uživanje fermentiranih živil (kefir, kislo zelje), vlaknin, probiotikov in pripravkov, kot je A.Vogel Molkosan – fermentirana sirotka, ki uravnava črevesno okolje.
Kakovosten spanec
Med spanjem se v možganih aktivira t. i. glimfni sistem, ki čisti presnovne odpadke, vključno z beta-amiloidom. Kronično pomanjkanje spanja ali motnje spanja (npr. apneja) so povezane s hitrejšim kognitivnim upadom. Pri težavah s spanjem si lahko pomagate s Voglovim zdravilom Dormeasan, ki lahko blaži težave z nespečnostjo, napetostjo in nemirom. Vsebuje baldrijan in hmelj.
Obvladovanje stresa
Dolgotrajen stres povzroča povišano raven kortizola, kar dolgoročno škoduje možganom – predvsem hipokampusu, središču za spomin. Tehnike sproščanja, meditacija, narava in dihalne vaje so lahko pomemben zaščitni dejavnik.
Družabna povezanost
Osamljenost je eden najmočnejših napovednikov demence, saj vpliva tako na čustveno kot kognitivno zdravje. Redni stiki z družino, prijatelji in vključevanje v skupnosti (tečaji, prostovoljstvo, klubi) dokazano varujejo možgane.
Prehrana sodi med najpomembnejše dejavnike preprečevanja demence, saj ima neposreden vpliv na delovanje možganov, vnetne procese, črevesno floro in celo tvorbo živčnih prenašalcev. Možgani so izjemno občutljivi na nihanja krvnega sladkorja, zato je uravnotežena, protivnetna prehrana ena najmočnejših oblik preventive.
Hrana, ki varuje možgane, temelji na živilih, ki zmanjšujejo oksidativni stres, spodbujajo delovanje možganov in zavirajo vnetne procese. Med najbolj zaščitnimi načini prehranjevanja so mediteranska prehrana, MIND-dieta in ajurvedski pristopi, ki vključujejo:
Možgani so izjemno občutljivi na nihanja krvnega sladkorja, zato je uravnotežena, protivnetna prehrana ena najmočnejših oblik preventive. Lokalna, sezonska, ekološka hrana brez pesticidov in težkih kovin je najvarnejša izbira.
V središču vseh celostnih pristopov je ureditev življenjskega sloga, ki poudarja pomen uravnoteženega vsakdana: rednih obrokov, gibanja, počitka, spanja in notranjega ritma. Enaka načela je priporočal tudi Alfred Vogel, pionir naravnega zdravljenja.
V današnjem svetu, polnem dražljajev (služba, otroci, zasloni, skrbi), pozabljamo na pomen tišine, spanja in notranjega miru. Prav pomanjkanje regeneracije – neprekinjen stres, razdraženost in nespečnost –lahko igra ključno vlogo pri razvoju demence.
Besedilo: Sabina Topolovec
Viri in literatura:
USC News. Did the ancient Greeks and Romans experience Alzheimer’s? Dostopno na: https://today.usc.edu/alzheimers-in-history-did-the-ancient-greeks-and-romans-experience-dementia. Pridobljeno aprila 2025.
Clinical Education. 36 Holes in the Roof: The Dawn of the Era of Treatable and Preventable Alzheimer’s Disease. Dostopno na: https://www.clinicaleducation.org/resources/reviews/36-holes-in-the-roof-the-dawn-of-the-era-of-treatable-and-preventable-alzheimers-disease. Pridobljeno aprila 2025.
Gutmann, P. H. (2023). Demenz vorbeugen und lindern. Gesundheitsnachrichten, oktober, str. 14–16.
