Alergijska reakcija je preobčutljivostna obrambna reakcija organizma na stik z alergenom. Alergeni so načeloma neškodljive snovi iz okolja, na katere postane človek iz neznanega razloga občutljiv. V človeški organizem pridejo skozi dihala (cvetni prah, pršice) ali pa jih zaužijemo s hrano (jajca, oreški, soja, pšenična moka).
Alergijska reakcija se kaže z različnimi simptomi in sicer oteženim dihanjem, koprivnico (urtikarijo), srbečico, kihanjem ali kašljanjem. V najhujšem primeru lahko pride do anafilaktične reakcije.
Za zdravljenje alergij je najpomembnejše, da kar se da hitro, če je le možno, odstranimo alergen, ki alergijsko reakcijo povzroča. Če smo torej alergični na oreške, pazimo, da jih hrana, ki jo uživamo, ne vsebuje. Alergijske reakcije zdravimo z antihistaminiki, kortikosteroidi in imunoterapijo. Ob anafilaktični reakciji je potrebna takojšnja zdravniška pomoč!
Pri alergijskih reakcijah ima veliko vlogo tud preventiva. Najpomembnejše je, da se izogibamo stiku z alergeni. To vključuje redno pranje posteljnine, sintetične prevleke za žimnice in blazine, redno in skrbno čiščenje stanovanja, pisarn, izogibanje talnim preprogam, ki niso narejene iz protialergijskih vlaken. Za tiste, katerih telo se pogosto z alergijsko reakcijo odzove na določeno hrano, je potrebna primerna dieta.
Alergijski rinitis je najpogostejša alergijska bolezen. Obstajata dve glavni teoriji nastanka alergijskega rinitisa: higienska in ekološka.
Higienska teorija pojasnjuje spremembe v imunskem sistemu, ki se pojavijo zaradi pomanjkanja izpostavljenosti bakterijam in virusom, kar je posledica prekomernega cepljenja proti virusnim okužbam in prekomerni uporabi antibiotikov pri bakterijskih okužbah.
Ekološka teorija pa pojasnjuje, da izpostavljenost okoljskim dejavnikom, ki so potencialni alergeni (onesnaženje, urejenost doma, domače živali, velik delež konzervansov v hrani) vpliva na nastanek alergij. Študije kažejo tudi na večjo pojavnost alergijskih bolezni v mestih napram podeželju.
Alergijski rinitis je kronično vnetje nosne sluznice, ki ga povzroči alergen. Poznani sta dve obliki: sezonski alergijski rinitis in trajni alergijski rinitis.
Pri sezonskem alergijskem rinitisu se težave najpogosteje pojavijo v določenem delu leta (spomladi, zgodaj poleti), ko večina rastlin cveti. Težave povzroča cvetni prah trav, dreves in plevela.
Pri trajnem alergijskem rinitisu pa se težave pojavljajo preko celega leta, saj so alergeni (hišni prah, pršice, dlaka hišnih ljubljenčkov, tekstilna vlakna,...) prisotni ves čas.
Znaki alergijskega rinitisa: zamašen nos, povečano izločanje vodene sluzi iz nosu, kihanje, občutek sekreta v nosu ali občutek suhosti v nosu, občasno tudi krvavenje iz nosu. Za sezonski alergijski rinitis je bolj značilno kihanje, medtem ko za trajni alergijski rinitis zamašen nos.
Osnovni pristop zdravljenja alergij in alergijskega rinitisa je izogibanje alergenom. Pri blažjih oblikah se uporabljajo nesedirajoči antihistaminiki v obliki sirupa (za otroke) in tablet (za odrasle). Pa vendar se pri teh zdravilih pojavljajo neželeni učinki, najmanj prijeten je zaspanost, ki je pri nekaterih tako moteča, da z uporabo zdravil prekinejo. Poleg tega pri tistih, ki imajo hujše težave, antihistaminiki ne zadostujejo. Zdravniki predpisujejo tudi kortikosteroidna pršila za nos, ki so primerna predvsem za tiste, ki imajo pogosto nos zamašen ali pa jim iz nosu ves čas teče. Nosni dekongestivi v obliki kapljic in pršil so kratkoročna pomoč. Sicer odprejo nos, vendar pa se lahko uporabljajo samo 3 do 5 dni pri otrocih in 5 do 7 dni pri odraslih. V primeru dalj časa trajajoče uporabe lahko namreč pride do odvisnosti od izdelka. Sluznica v nosu zaradi odziva na zdravilo oteče in tako zdravilo povzroči težavo, ki naj bi jo zdravilo. Nos se tako ponovno zamaši, zato se uporaba stopnjuje in posledično pride do kronične poškodbe nosne sluznice.
Izogibanje alergenom je najučinkovitejši način za zmanjšanje težav, čeprav ni vedno mogoč. Če ste na primer alergični na dlako hišnih ljubljenčkov, jih seveda ne morete imeti doma. Če se jim ne moremo odreči, jih moramo redno kopati in česati, poleg tega pa uporabljati izdelke, ki nam bodo pomagali, da bomo vdihnili čim manj alergenov (maske, mazila, pršila na osnovi fiziološke raztopine). Zelo pomembna je seveda tudi higiena nosne sluznice. Podobno velja tudi pri alergijah na hišni prah – redno brisanje prahu z vlažno krpo pomaga pri zmanjšanju težav. V stanovanjih, kjer živijo ljudje z alergijskim rinitisom, naj bo čim manj stvari, pohištva, knjig, koti stanovanja naj bodo prazni, da omogočajo lažje čiščenje in ne dovoljujejo nabiranja prahu.
Najtežje je pri osebah, ki so alergične na cvetni prah. Težko jih prepričamo, da bodo v času cvetenja nekaj mesecev čepeli doma, ko pa ravno takrat prvi sončni žarki in prebujanje narave vabita na svež zrak. Tudi v tem primeru se svetuje uporaba izdelkov, ki pomagajo, da vdihnemo čim manj alergenov, zapiranje oken v stanovanju, odsvetujejo se sprehodi po travnikih in gozdovih.
Več o naravnem zdravilu Sinupret in o medicinskem pripomočku Nisita.
