Spanje je periodično ponavljajoče se stanje zmanjšane odzivnosti, iz katere se lahko posameznik prebudi. Funkcija spanja še danes ni čisto natančno znana in opredeljena, obstaja pa splošno prepričanje, da med spanjem potekajo procesi telesne in duševne regeneracije, med katerimi je najpomembnejše urejanje informacij, ki so jih možgani čez dan zaznali.
Spanje
Med spanjem naj bi se obnovila tudi tkiva in organi, odstranijo se odpadne snovi in uničujejo škodljivi prosti radikali. Spanje je pomembno tudi za normalno delovanje imunskega sistema in za učinkovito učenje in pomnjenje, saj se informacije takrat v možganih smiselno uredijo.
Naše spanje tvori 5 faz: 1, 2, 3, 4 in REM. Faza 1 predstavlja rahel spanec, v fazi 2 se naše oči nehajo premikati, v fazi 3 in 4 pa spimo zelo globoko in se iz nje težko prebudimo. Vse te štiri stopnje skupaj imenujemo non-REM (ang., non-rapid eye meovement). V fazi REM (ang., rapid eye movement) hitro premikamo oči in v tej fazi običajno sanjamo. Prav faza REM naj bi bila namenjena počitku in obnovi možganov.
Kvaliteta in količina spanja se spreminjata skozi različna obdobja, prav tako vsi v istem starostnem obdobju ne potrebujemo enake količine spanja. Novorojenčki spijo povprečno 16 ur dnevno v bolj ali manj enakomerno dolgih delih. Ko človek odraste, v našem okolju spi običajno enkrat dnevno med 7 – 9 ur. Zelo redki posamezniki za normalno funkcioniranje potrebujejo 4 ure spanja, medtem ko nekaterim komaj zadostuje 10 ur.
Nespečnost
Pri mnogih ljudeh so težave s spanjem zaradi sodobnega načina življenja nekaj vsakdanjega. Nespečnost (lat. insomnia) je subjektivna motnja spanja, pri kateri bolniki tožijo za dolgim uspavanjem, pogostim prebujanjem ponoči, premalo globokim spanjem kljub ustrezni dolžini in/ali zgodnjim jutranjim prebujanjem. Nespečnost prizadene vse starostne skupine. Težave sodobnega življenja, kot so napetost, nemir in razdraženost, ki nas spremljajo čez dan, kakovost spanja še poslabšajo.
Težave s spanjem se lahko odražajo na različne načine: storilnost upada in zmanjša se zmožnost osredotočenja, spomin se slabša, mišična moč upade, koža je bleda, lahko se zmanjša ostrina vida…
Poznamo več vrst nespečnosti. Kratkotrajna nespečnost je tista, ki je navadno povezana z nekim stresnim dogodkom (izpiti v času študija, pomemben razgovor, sestanek, strah pred neznano situacijo, tudi slaba vest…) in traja najdlje en teden.
Prehodna nespečnost traja najdlje tri tedne. Vzroki so običajno težje življenjske situacije, kot je smrt ali bolezen v družini, težave v partnerski zvezi…
Kronična nespečnost traja dlje kot tri tedne. Lahko jo povzročijo duševne bolezni, kot je depresija, pa tudi nekatere telesne bolezni. Marsikdo zaradi bolečine ne more spati. H kronični nespečnosti prav tako prispeva uživanje alkohola, drog, neustrezna higiena spanja (spanje ob televiziji, uspavanje ob različnih večernih urah, nočno oziroma izmensko delo, ponočevanje…).
Zdravljenje nespečnosti
Kot pri vsaki težavi je tudi pri nespečnosti koristno, če odkrijemo vzrok, zaradi katerega je do nespečnosti prišlo in le-tega odstranimo/zdravimo. Kadar to ni mogoče, je običajno prvi korak samozdravljenje. Morda preberemo kaj v ustrezni literaturi in/ali povprašamo v lekarni. Gre za zdravila, ki so redko nevarna, preizkušena, z malo ali brez neželenih učinkov, navadno rastlinskega izvora. Tudi pri nespečnosti lahko najprej pogledamo v naravo. Baldrijan in hmelj sta rastlini, ki se že tradicionalno uporabljata za blaženje nemira in pri blagi nespečnosti. Sintezna zdravila, ki jih zdravnik predpiše na recept, imajo poleg številnih neželenih učinkov tudi to past, da se telo nanje navadi. Pravimo, da se razvijeta odvisnost in toleranca, kar pomeni, da telo zdravilo potrebuje (če ga ne dobi, se pojavi odtegnitveni sindrom), vendar pa le-to ne povzroča več učinka, kot ga je nekoč. Bolniki potožijo, da zdravilo ne pomaga več. Tudi pri odvajanju od takšnih zdravil lahko posežemo po rastlinskih pripravkih, ki vsekakor škode ne bodo povzročila, bo pa trajalo nekaj časa, da se bo organizem odvadil starih in se odzval na nove učinkovine. Zdravila rastlinskega izvora, ki vsebujejo baldrijan in hmelj ne povzročajo odvisnosti in tolerance in se jih lahko jemlje dlje časa.
Več o novem zdravilu A. Vogla si lahko preberete tukaj.
Vir:
Samir Šabić, Zbornik Izzivi družinske medicine, UM MF, 2007-2008
Pripravila Urška Živko, mag. farm.
