Prvi spomladanski žarki nas že prijetno grejejo in razveseljujejo dušo. Prebujanje narave poskrbi za dobro voljo in nas spodbuja k tisoč in enemu načrtu. Ko nas ob vsem tem le ne bi mučila spomladanska utrujenost! Kar vsaka druga oseba zaradi te tegobe ne more delovati s polnim elanom. Mnogo ljudi se počuti izčrpane, s težavo se koncentrirajo, zehajo se in pretegujejo. Kdo je kriv ta takšno stanje? Morda veter? Hormoni?
1. Pomanjkanje kisika
Da se ljudje počutimo utrujene in brezvoljne, medtem ko se živali in rastline okrog nas prebujajo v novo življenje, ni bolezen in zato tudi ne potrebujete jemati zdravil. Potrebujete le nekaj časa, da se prilagodite novemu obdobju. Zato je prvo pravilo, ki se ga je vredno držati, da telesu pri tem čim bolj dejavno pomagate, nikakor pa se ob ne prenaprezate. Privoščite si torej mirno čas in mir, ki ju za to potrebujete.
1. Pomanjkanje kisika
Pozimi večino časa preživimo v zaprtih prostorih in posledično telo premalo oskrbimo s kisikom. Pomanjkanje kisika upočasni delovanje organov. Posledično utrpimo motnje krvnega obtoka, naša storilnost je manjša, pojavi se glavobol. Če pogosto zehate, je to jasen znak, da vam primanjkuje kisika.
Da bi telo prejelo dovolj svetlobe in kisika, je dovolj že kratek sprehod podnevi. Posledično se tudi razpoloženje izboljša. Na sprehod pojdite tudi pri hladnejših temperaturah in slabem vremenu.
2. Je vreme res krivo za vse?
Tudi april, ki je že pregovorno muhast mesec, vse skupaj še dodatno oteži. Ožilje se v toplejših dneh širi, v hladnejših zopet oža, zato je telo zlasti aprila neprestano prisiljeno, da se prilagaja vremenskim razmerah. Kadar telo na spremembe ne odreagira dovolj hitro, krvni obtok dobesedno ponori, pojavita se vrtoglavica in oslabelost.
Takoj ko spomladi dnevi postajajo daljši, sonce pa pogostejše, se spremeni tudi naš bioritem. V telesu se prično odvijati hormonske spremembe, ki vplivajo tudi na našo presnovo.
Hormoni uravnavajo vse pomembne telesne procese kot so spanje, presnova, dobro počutje, lakota, žeja, razmnoževanje in rast. Spomladi, ko dnevi postajajo daljši in svetloba močnejša, pospešeno delujejo ščitnica, češerika in nadledvična skorja, ki hormone sedaj proizvajajo v večji količini in hitreje. To telo vzpodbudi, da se prične čistiti od znotraj, pospešeno se ustvarjajo nove celice, odpornost organizma, ki čez zimo oslabi, pa se znova prične krepiti. Otroci in mladostniki v tem času, denimo, rastejo hitreje.
4. Dan in noč – serotonin + melatonin
Ko govorimo o spomladanski utrujenosti, imamo v mislih zlasti dva hormona: hormon sreče ali serotonin in spalni hormon ali melatonin.
Serotonin se tvori s pomočjo aminokisline triptofana, ki je organizem ne more tvoriti sam, temveč jo prejema s pomočjo hrane, ki vsebuje veliko beljakovin. Serotonin je posrednik, ena izmed mnogih snovi, ki posreduje informacije med živčnimi celicami. Posega tudi v naš ritem spanja in bedenja, skrbi za dobro počutje in zadovoljstvo in dviga zagon. Tvori se iz triptofana v možganih pri svetlobi.
Ob temi in ponoči telo pretvarja serotonin v melatonin, ki krmili dnevno nočni ritem številnih telesnih funkcij in spodbuja spanje.
Na višjo tvorbo serotonina pri več dnevne svetlobe in sonca in hkratnem zmanjšanju tvorbe melatonina se mora telo privaditi. Posledično se bliskovit skok v pomlad ne zgodi tako hitro, kot bi si morda želeli. Če notranji motor cuka, stopite za hip s plina in si privoščite malo oddiha, dokler se vaša notranja ura zopet primerno ne vzpostavi.
5. Hrana, ki izboljša razpoloženje
Študija, izvedena na Univerzi Washington Georgetown, kaže, da imajo ljudje, ki trpijo za spomladansko utrujenostjo, pogosteje nižjo raven serotonina. Ne mislite, da se vam to ne more zgoditi, ker zaužijete veliko mesa. Živila, ki vsebujejo veliko beljakovin, kot so meso, ribe in mlečni izdelki, res vsebujejo veliko triptofana. Vendar pa takšna živila preko drugih gradnikov beljakovin zavirajo prenos triptofana v možgane. Posledično raven serotonina pogosto celo upade. Pomagate si lahko z drobnim trikom: uživajte hrano, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Šele ti (škrob, sladkor) predstavljajo predpogoj za optimalen transport triptofana v možgane. Da serotonin lahko pride do mesta, od koder sproža dobro voljo, mora biti krvni sladkor povišan. To pa se zgodi le v primeru, ko jemo tudi ogljikove hidrate.
Včasih se telesu daljša (in bolj zdrava) pot, ki zajema prebavo škrobnatih ogljikovih hidratov, zdi predolga in popade nas volčja lakota po čokoladi in sladkarijah, ki vsebujejo hitreje prebavljive sladkorje. Razlog je v tem, da ko zaužijemo nekaj sladkega, se krvni sladkor dvigne zelo hitro, inzulin, ki se posledično izloči, pa triptofanu omogoči prosto pot neposredno v možgane, kjer se spremeni v serotonin. Sedaj vidite, zakaj ima pozimi toliko ljudi večjo slo po marcipanu in čokoladi kot poleti, ko se raven serotonina v možganih zaradi večje svetlobe nahaja na višji ravni?
Kofein spodbuja tvorbo serotonina, alkohol pa upočasnjuje njegovo razgradnjo. Ali sedaj bolje razumete, od kod potreba po jutranji kavi? In zakaj marsikdo zvečer rad zaužije pivo ali kozarec vina? Isto nalogo kot nekaj sladkega ali alkohol pa opravi tudi večerni sprehod, pod pogojem, seveda, da je še svetlo.
6. Nas banane res naredijo srečne?
Mnogo priljubljenih priročnikov svetuje, naj uživamo živila, ki ustvarjajo „srečo“ in ki vsebujejo nekaj serotonina (banane, ananas, papaja, avokado, fige, datlji, grozdje, jabolka, slive, orehi, paradižnik). Dobro je slišati, vendar pa serotonin, ki ga v telo vnesemo s pomočjo hrane, ne vpliva na našo srečo, saj po tej poti ne pride do možganov, kjer bi lahko učinkoval.
7. Hrana, ki ubija utrujenost
Proti koncu zime so naše rezerve vitaminov in mineralov pogosto precej izropane. Običajno pride do pomanjkanja železa, magnezija, selena, cinka, kalcija in kalija, ter vitaminov B, C in E. Posledično nismo zgolj dojemljivejši za različne okužbe, pomanjkanje vitaminov na široko odpre vrata tudi motnjam krvnega obtoka, utrujenosti, pobitosti in bolečinam v glavi. Pomanjkanje vitaminov B1 in B6 niža raven serotonina v možganih in posledično skupaj z drugimi dejavniki povzroča nezadovoljstvo, slabo razpoloženje in povečano občutljivost na bolečine. V obilju se nahajata, na primer, v pivskem kvasu, pšeničnih kalčkih in polnovrednih izdelkih.
Proti spomladanski utrujenosti je tako po mnenje strokovnjakov najbolje nastopiti z ustrezno prehrano, ki naj vsebuje veliko vitaminov in mineralov, polnovrednih žit (žitni kalčki), sira, skute, polnozrnatega riža, krompirja, testenin ter sadja in zelenjave.
Dan je tako najbolje pričeti z musliji, ki nam dajo krila. Ko zaužijemo polnovredne žitarice, mleko in sveže sadje, znova napolnimo telo z vitamini in minerali.
Ponudba sveže zelenjave in sadja iz domačega okolja bo vsak tedna bolj bogata. Prvo sadje z vrta je rabarbara, ki sicer ne slovi ravno po vsebnosti vitaminov, je pa zelo bogata z mineralnimi snovmi, elementi v sledeh in deluje rahlo odvajalno.
8. Z aktivnostjo proti pobitosti
Če želimo vstopiti v spomladansko formo, si moramo dvigniti zalogo energije. Pričnimo že zjutraj, kajti jutranja telovadba prežene skrbi. Vzemite si čas za prebujanje. Pretegnite se dobro, raztegnite hrbtenico in globoko dihajte. Krožite s sklepi, še preden vstanete, saj bi boste tako sprostili in naredili bolje gibljive. S tem poženete krvni obtok, še preden vstanete. Posledično se tudi lažje odločite za jutranjo gimnastiko ob odprtem oknu. Ta pa deluje proti telesni maščobi, ki se je nabrala na telesu tekom zime, in proti utrujenosti.
Vsakodnevna telesna aktivnost, po možnosti na prostem, ne krepi le mišic in krvnega obtoka, temveč tudi možgane. Prekrvitev v možganih se poveča, živčne celice se aktivirajo. Presnova postane živahnejša, delovanje srca pa se okrepi. Telesna dejavnost pa dobrodejno deluje tudi na krvne maščobe. Vzdržljivosti šport, kot je, na primer, plavanje, pomaga celo nižati raven holesterola. Poleg tega se po gibanju počutimo bolj zadovoljne. Z gibanjem vzpodbudimo tvorbo hormonov sreče, stresni hormoni pa se lažje znižajo. In končno, vsi vemo, kako dobro spimo po dnevu, ki ga preživimo na svežem zraku.
Vir: Gesundheitsnachrichten, april 2004 (avtorica: Ingrid Zehnder)
Prevod: Sabina Topolovec
Oglejte si še:
