Kašelj je naravni obrambni mehanizem telesa, ki je namenjen čiščenju dihalnih poti odvečne sluzi, v kateri so lahko ujeti bodisi mikrobi, kemikalije,… ali pa tujki. Lahko je tudi odziv razdražene sluznice dihal na dražeče snovi v vdihanem zraku. Kašelj pa se lahko pojavi tudi, kadar ni fizičnih osnov zanj. Prav tako se iz istega razloga lahko kašelj ponavlja ali vztraja nenavadno dolgo. Kakšni so torej lahko vzroki za kašelj?
Psihični vzroki kašlja
Da so vzroki za nastanek kašlja ali pojav vztrajnega kašlja lahko tudi psihičnega izvora, vedo tradicionalne medicine že tisočletja. Kašelj se namreč lahko pojavi tudi kot posledica psihičnega stresa. Pet notranjih strupov vsak zase ali v kombinaciji (strah, jeza, skrb, pohlep in žalost) lahko povzroči motnje pretoka vitalne življenjske energije skozi telo.
Največ vpliva na pojav kašlja pa ima na primer prav dolgotrajna žalost. Ta zavre predvsem pretok vitalne življenjske energije skozi pljuča, zaradi česar je tudi obramba in funkcija pljuč oslabljena. Niso redki primeri, ko posameznik zboli na dihalih zaradi stresa, ki ga doživlja ob izgubi ljube osebe, posebej še, če žalosti nikakor ne more »prebaviti«. V takšnem primeru se tudi obolenje dihal, ki ga običajno spremlja kašelj, neprestano ponavlja ali pa vztraja nenavadno dolgo. Ponavadi se težave končajo takrat, ko žalujoča oseba uspe sprejeti izgubo in prebaviti žalost. Takrat se ponovno vzpostavi poln pretok vitalne življenjske energije tudi skozi pljuča, zaradi česar se ta lahko popolnoma pozdravijo. S tem pa izzveni tudi kašelj.
Verjetno ste tudi že slišali, da se osebam, ki imajo težave zaradi astme in krčevitega kašlja, stanje poslabša ob stresnih situacijah.
Problem s kašljem in nasploh z grlom in dihali imajo tudi tisti, ki se težko izrazijo brez bojazni, da bi bili zavrnjeni. Ker svoja prava občutja zato tlačijo v sebi, s tem zavirajo normalen pretok vitalne življenjske energije skozi omenjene dele telesa in kašelj je tu. Spomnite se samo, ko ste se sami znašli v situaciji, da bi bilo dobro nekaj povedati, pa niste. Ste zaznali takrat občutek cmoka v grlu, stiskanje v grlu in siljenje na kašelj takoj za tem?
Telesni vzroki kašlja
Med telesne oz. somatske vzroke kašlja lahko prištevamo številne dejavnike, ki spodbudijo prekomerno nastajanje sluzi v dihalih ali/in draženje h kašlju. Spodaj omenjamo le nekaj najpogostejših dejavnikov, ki utegnejo izzvati kašelj.
Dehidracija telesa…
Preskrba telesa z ustrezno količino vode (2-2,5 l na dan) je nujna tudi za optimalno zdravje pljuč. Kajti kadar v telesu nimamo dovolj vode, se vklopijo varčevalni mehanizmi telesa za varčevanje z vodo. Zato se dihalne poti skrčijo in tako zmanjšajo izgubo vode z dihanjem. Ker pa se posledično prične v pljučih nabirati več lepljive goste sluzi, lahko pričnemo kašljati. Dušeč kašelj nas lahko hitro zvije, če se takemu stanju pridruži še stresna situacija. Ker je gosta lepljiva sluz tudi idealno gojišče za bakterije, se lahko razvije tudi vnetje dihal, kjer kašelj ponovno igra glavno vlogo, dokler se obolenje ne umiri in pljuča ne prečistijo. Da bi se omenjenim težavam izognili, pijte 2-2,5 l vode na dan. Da pa se bo voda ustrezno razporedila v telesu, zaužijte na dan tudi ½ čajne žličke naravne nerafinirane nejodirane soli. Več na to temo preberite v knjigi Telo kliče po vodi.
Hrana, ki zasluzi in zakisa…
Prav tako kakor je voda nujno potrebna za zdravje pljuč, je tudi ustrezna naravna hrana, polna potrebnih vitalnih snovi, nujna, da ostanejo vsi deli našega telesa čim dlje v čim boljšem stanju. Kadar pa pomen prehrane zanemarimo in npr. uživamo predvsem hrano, ki zasluzi in zakisa, kaj kmalu posledice tega lahko zaznamo na prekomernem nastajanju sluzi v dihalih s posledičnem pojavu kašlja. Ker zaradi zakisanosti telesa pade tudi imunska obramba telesa, se ponovno lahko pojavi tudi obolenje dihal. Da torej ne bi dihal po nepotrebnem obremenjevali in izzivali nastanek kašlja, ne uživajmo hrane, ki zakisa in zasluzi vsaj takrat, ko vemo, da smo za bolezni dihal najbolj občutljivi. Katera hrana zakisa in zasluzi, si lahko preberete v knjigi Alkalizirajte ali umrite. Načeloma so to »prazna« živila, kot so bela moka in izdelki iz nje, bel sladkor, konvencionalne sladkarije, mleko in mlečni izdelki, velike količine mesa, hitra prehrana, ocvrte jedi, itd.
Alergije…
Čedalje bolj je npr. poznana alergija na mleko in mlečne izdelke. Beljakovina v mleku, pa tudi druge sestavine mleka, vključno z ostanki antibiotikov po zdravljenju krav,… naj bi povzročali alergično reakcijo, ki se kaže tudi z obolenjem dihal in nastankom kašlja. Vzrok naj bi bilo tako draženje sluznice dihal, kakor tudi nastajanje odvečne lepljive sluzi. Če pa so v mleku tudi ostanki zdravil, je alergični odziv telesa na mleko toliko večji. Tako so posledice na dihalih zaradi pitja mleka lahko ponavljajoči prehladi, bronhitisi, bronhiolitisi,… in celo astma. Če vas muči dolgotrajen kašelj, pa ne veste, kaj je vzrok temu, preverite, ali ste morda alergični na mleko in mlečne izdelke ali morda na kateri drug alergen (pršice, prah, cvetni prah, mačja dlaka itd.) in ga odpravite.
Onesnaženost zraka…
S cigaretnim dimom, smogom, z dražečimi plini ali kemikalijami onesnaženi delovni ali bivalni zrak, … prav tako lahko izzove draženje sluznice dihal in povzroči pojav kašlja. Zato pazite na redno prezračevanje bivalnega in delovnega okolja. Če imate na delovnem mestu opravka s toksičnimi kemikalijami ali plini (npr. v industriji lakov, barv, lepil, farmacevtskih izdelkov, …) razmislite o zamenjavi delovnega mesta, saj je vztrajanje na njem lahko za vas tudi usodno. Če to ni mogoče, uporabljate vsaj zaščitno opremo, ki prepreči stik škodljivih snovi s sluznico dihal. Redno zračite prostor. Izdatno predihajte telo na svežem zraku v naravi, kadar je le mogoče. Poleg tega pa tudi telo ustrezno podprite pri razstrupljanju nakopičenih strupov. V nasprotnem primeru lahko redno izpostavljanje dihal dražečim snovem pripelje tudi do raka na pljučih in ne le do nadležnega pokašljevanja.
Začaran krog jemanja antibiotikov…
Kadar npr. običajni prehlad zdravimo z antibiotiki, se nam ta napaka v terapiji lahko maščuje s pojavom kroničnega padca imunosti in začaranega kroga obolenj tudi na dihalih, kjer brez kašlja ne gre. Antibiotiki namreč niso namenjeni zdravljenju virusnih okužb, kakršna sta prehlad ali gripa. Antibiotiki so namenjeni uničevanju patogenih bakterij. Če jih kljub temu zaužijemo, tvegamo hudo uničevanje koristnih mlečno kislinskih bakterij v črevesju. Ko pa porušimo ravnovesje črevesne flore, porušimo tudi glavni steber naše imunske obrambe in kronični pojav obolenj na dihalih je lahko tu. Da bi se temu izognili, prehlad in gripo raje pozdravimo na naraven način. Več o tem si lahko preberete v knjižici Preverjene naravne rešitve - Adijo prehladi.
Tekst: Adriana Dolinar
