Prebavni trakt sega od ustne votline do konca debelega črevesa, ki se konča z zadnjično odprtino. Prebavne težave se tako lahko pojavijo na katerem koli delu tega trakta, čeprav so na nekaterih delih pogostejše kot drugje.
Ko govorimo o prebavnih težavah na potovanjih, nam na misel najprej pride driska. Ta se pojavi, če zaužijemo vodo, z vodo oprano sadje ali zelenjavo, led v pijači, včasih pa je dovolj, da si z vodovodno vodo samo umijemo zobe. Gre predvsem za vodo na južni polobli, na otokih in v vzhodnih državah. Še pogostejši vzrok pa je fekalno okužena hrana, do katere pride ob gnojenju s človeškim gnojem, pri prodaji hrane na odprtih tržnicah, ki so polne muh, preko neumitih rok prodajalcev in strežnega osebja v hotelih in zaradi nečistih površin za pripravo hrane. Drisko najpogosteje povzročijo bakterije: Escherichia Coli, Shigella sp., Campylobakter jejuni, Aeromonas sp., Salmonella sp., redkeje pa virusi (rotavirusi, predvsem pri otrocih) in paraziti (Giardia lambilia in Entmoeba hystolitica).
Najboljša kurativa je preventiva
Potovalni driski se je možno izogniti, če dosledno upoštevamo vrsto preventivnih ukrepov. Uživamo samo hrano, ki je prekuhana na vsaj 65̊ C ali pa suho hrano (krekerji, kruh). Dovoljeno je tudi uživanje sadja in zelenjave, ki se olupi, torej je za zaužitev ni treba prati (banane, ananas, pomaranče, avokado). Sladka hrana načeloma tudi ni oporečna (marmelade). Svetuje se uživanje ustekleničenih pijač (vode). Če je hrana pravilno pripravljena, v neoporečnih pogojih, lahko uživate vso. Izogibamo se torej hrane, ki se postreže pri sobni temperaturi, svežim solatam, raznim nekuhanim omakam, ki po možnosti vsebujejo jajca, neolupljenemu svežemu sadju in zelenjavi, mleku, ki ni prekuhano in tekoči vodovodni vodi. Vodo lahko uporabljamo, če jo prej prekuhamo. Vreti mora 3 – 5 minut, nato jo v isti posodi ohladimo.
Pomoč pri driski
Če pa se driska kljub vsemu pojavi, svetujemo uporabo probiotikov. To so žive kulture bakterij, ki so odporne na želodčno kislino, encime in žolčne kisline. Vežejo se na črevesno steno in se v njej razraščajo. Zavirajo škodljive bakterije z nastankom protimikrobnih snovi in s tekmovanjem za vezavna mesta. Primerni so tudi za dojenčke in majhne otroke.
Kadar pride do zastrupitve, je koristno zdravilo aktivno oglje. Deluje tako, da veže toksine in pline iz prebavil, ob tem pa tudi kozmetično strdi blato. Število odvajanj se sicer ne zmanjša, je pa blato manj tekoče. Oglje se ne absorbira v organizmu, ampak se skupaj s škodljivimi snovmi izloči.
Najpomembnejša stvar pri driski je preprečitev dehidracije. Ker s pogostim odvajanjem blata izgubimo tudi veliko tekočine iz telesa, je le-to treba nadomestiti. Poleg tekočine pa se s pogostim odvajanjem iz telesa izgublja tudi sol, zato je primerna uporaba rehidracijskih raztopin, ki vsebujejo različne soli in glukozo, pomešamo pa jih z vodo in pijemo po požirkih.
Ostale težave na potovanju
Pogosta težava na potovanju je tudi zaprtje. To je redko, neredno iztrebljanje manjših količin blata, ki ga pogosto spremlja mučno napenjanje ali pa otrditev blata, ki ga je zaradi otrditve še težje iztrebiti. Kdaj govorimo o zaprtju, je odvisno od vsakega posameznika. Nekateri iztrebljajo vsak dan, celo večkrat na dan in so zaprti že, če en dan ne opravijo velike potrebe, medtem ko je za druge normalno opravljanje velike potrebe 2 do 3-krat tedensko. Tako da lahko rečemo, da je človek zaprt takrat, ko ne odvaja blata tako kot sicer.
Vzroki zaprtja so prav tako zelo različni. Krivec je velikokrat hrana, ki vsebuje premalo vlaknin, premalo zaužite tekočine, premalo gibanja in oslabelost trebušnih mišic. Na potovanju je vzrok zaprtja povezan predvsem s prvima razlogoma. Hrana iz nahrbtnika, povečan vnos suhe in sladke hrane ter zmanjšano uživanje tekočin, poleg tega pa še stres, da smo drugje, da mogoče v vsakem trenutku ni stranišča pri roki in obremenjenost, da nas spet ne bo zaprlo, vse to pripomore k temu, da se zaprtje pojavi.
Poleg tega lahko zaprtje povzročijo različne motnje v delovanju organizma oziroma različne bolezni (hemoroidi, sindrom razdražljivega črevesja, kronična vnetna črevesna bolezen, okvare živčevja,…) ter stanja (npr. nosečnost, nepokretnost,…).
Pomoč pri zaprtju
Če so težave pogoste in dolgotrajne, je smiselno spremeniti način življenja in težave trajno odpraviti ali jih vsaj zmanjšati. Obstaja vrsta ukrepov, ki običajno delujejo šele v sinergiji eden z drugim. Zelo pomembno je uživanje dovolj velikih količin tekočine, kar ohranja črevesno vsebino primerno vlažno. Svetujemo uživanje vlaknin in probiotičnih jogurtov, poleg tega pa tudi mlečne kisline, ki jo najdemo v koncentrirani fermentirani sirotki, soku kislega zelja in kefirju… Rešitev so tudi ovseni kosmiči za zajtrk, lanena semena, pomešana z jogurtom ali s sadjem, jabolka pred spanjem, namočene suhe slive, fige, magnezij… Obstaja kar nekaj izdelkov, ki jih dobite v lekarni. Nekatera od njih delujejo na dolgi rok in se lahko redno uporabljajo (npr. laktuloza, koncentrirana fermentirana sirotka), medtem ko so druga namenjena akutnemu zaprtju in lahko ob dolgotrajni uporabi polenijo črevo.
Redna telesna aktivnost je tudi pri zaprtju zelo pomembna, zato ne pozabite na sprehode ali katero koli obliko vadbe vsaj trikrat tedensko.
Potovalna slabost
Posebna kategorija je potovalna slabost, neprijetnost, ki je najpogostejša pri otrocih, šolarjih, čeprav tudi pri odraslih ni izključena. Nastane zaradi gibanja, torej vožnje z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali ladjo in je zelo neprijetna. Natančen mehanizem nastanka ni znan, najverjetneje pa nastane zaradi nasprotujočih si sporočil, ki jih center za bruhanje dobiva iz oči in organa za ravnotežje.
Pomoč
Obstaja zdravilo, ki vsebuje učinkovino dimenhidrinat, antihistaminik, ki zmanjša občutljivost centra za bruhanje. Tableto se vzame pol ure pred začetkom potovanja, doza pa se lahko, če potovanje traja daljši čas, še trikrat ponovi. Vendar pa zdravilo povzroča zaspanost in vpliva na sposobnost upravljanja z vozili in stroji.
Izmed možnosti, ki jih ponuja narava, je na voljo ingver. Katera koli oblika (čaj, naribana korenina, kandiran posušen ingver, tablete ali lizike za otroke) je uporabna in brez neželenih učinkov, slabost pa je, da ne učinkuje pri vseh. Prav tako ga je treba vzeti pol ure pred začetkom potovanja in odmerek nato ponoviti, če potovanje traja daljši čas.
Upoštevati pa je seveda treba tudi druge ukrepe, da je slabost manjša ali da jo lažje premagamo. Vozilo mora biti dobro prezračeno in naj ne vsebuje raznih dišavnih sredstev in osvežilcev zraka. Temperatura naj bo prijetno hladna. Med potovanjem ne uživajte hrane in pijače, še zlasti ne med vožnjo. Glejte naravnost v obzorje in ne berite ali pogledujte v ekran telefona. Pomaga tudi, če poskusite vožnjo prespati.
Na potovanju se zaradi različnih vzrokov, ki so lahko bodisi prezačinjena hrana, bodisi preveliki obrok in nezdrav način prehranjevanja nasploh, lahko srečamo tudi s povečanim izločanjem želodčne kisline, z zgago ali pa refluksom, kar uspešno pozdravimo z antacidi ali pa zdravilom iz zdravilnih rastlin, ki se zaužije v obliki peroralnih kapljic. Pojavi se lahko tudi bruhanje, še zlasti ob zastrupitvi. Tudi pri bruhanju je, kot pri driski, pomembna preprečitev dehidracije, zato je smiselno uporabiti rehidracijsko sol in povečati pogostnost vnosa tekočin (pijemo po požirkih in ne večjih količin naenkrat).
Pripravila Urška Živko
