Tipična otroška obolenja

Okužbe dihal povzročajo številne vrste virusov, mnogo redkeje pa tudi bakterije. V splošnem jih ne glede na povzročitelja lahko razdelimo na prehlad, gripo in bronhitis z vročino.

Za prehlad je značilno, da ga povzročajo virusi, ki napadejo samo sluznico dihal (rinovirusi, koronavirusi, reovirusi). Tako se pojavijo nahod, hripavost, izcedek iz nosu, vneto žrelo in pogosto tudi kašelj. Pri običajno odpornih otrocih prehlad mine v nekaj dneh, kašelj pa lahko vztraja malo dlje.

Gripo povzročijo virusi influence. Simptomi so podobni kot pri prehladu, poleg tega pa je prisotna še vročina, bolečine v sklepih in slabo počutje. Izcedek iz nosu in kašelj se pojavita kasneje, slednji se s časom celo stopnjuje.

Bronhitis z vročino je po splošnih bolezenskih znakih podoben gripi, le da se pri bronhitisu kašelj in nosni izcedek pojavita že takoj na začetku bolezni. Povzročajo ga bolj agresivni virusi od prehladnih. To so adenovirusi, respiratorni sincicijski virusi, virusi parainfluence ...

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je pri otrocih v Sloveniji največ respiratornih nalezljivih bolezni, na drugem mestu pa so črevesne nalezljive bolezni. Slednje delimo glede na povzročitelje na virusne in bakterijske. Pri majhnih otrocih je najpogostejši virusni gastroenterokolitis, ki ga povzročajo kalcivirusi in tudi okužba z rotavirusi. Laični izraz za bolezen je trebušna gripa, čeprav nima nič skupnega z virusom influence. Bolni otroci odvajajo tekoče blato, bruhajo, imajo krče v trebuhu in se slabo počutijo, lahko pa imajo tudi povišano temperaturo. Bolezen je nevarna le v primerih, ko zaradi nezadostnega vnosa tekočin pride do dehidracije in je potrebno bolnišnično zdravljenje. Predvsem so ogroženi dojenčki in zelo majhni otroci. Prenos te vrste okužb je fekalno-oralen, torej iz blata preko rok v usta. Posredno je možna okužba tudi preko površin, predmetov in hrane.

Kaj privede do zmanjšane telesne odpornosti, da otroci zbolevajo za omenjenimi nalezljivimi boleznimi?

Otroci so starostna skupina, ki pogosteje zboleva za posameznimi infekcijskimi boleznimi. Vzrokov za to je lahko več. Otrokov imunski sistem dozoreva več mesecev po rojstvu in v tem obdobju je obramba pred mikrobi slaba in počasna. Zato je izrednega pomena, da poskusi mati svojega otroka dojiti. Z dojenjem na svojega otroka prenaša protitelesa, ki ga ščitijo pred okužbami. Materino mleko uravnava tudi pH blata in črevesno floro. Znano je, da dojeni otroci redkeje zbolijo za nalezljivimi boleznimi, kakor hranjeni po steklenički.

Pri nekoliko starejših otrocih, ki že obiskujejo vrtec ali šolo, je najočitnejši razlog večje zbolevnosti v večji izpostavljenosti bolezenskim mikrobom. Kjer je večja skupina otrok ali tudi odraslih, je več mikrobov. Zato ne smemo pozabiti, da tudi zadrževanje z otroci v nakupovalnih središčih in na množičnih prireditvah v zimskem času ni priporočljivo. Tudi pri naslednji obrambni liniji – telesnih pregradah in sluznicah - imajo otroci šibko točko. Težko smo povsem dosledni, da otroci ne bi kihali in kašljali v prostor temveč v rokave in robčke ter da bi si pogosto umivali roke. Upoštevati moramo še njihovo radovednost in način komunikacije, zaradi česar se otroci med seboj več dotikajo, dajejo stvari v usta ter tako prenašajo med sabo mikrobe.

Kako poteka zdravljenje?

• Povišana temperatura in bolečine: Otroci na splošno dobro prenašajo nekoliko povišano temperaturo, zato je same po sebi ne znižujemo, v kolikor otroka preveč ne obremenjuje. Okvirna temperatura, ko posežemo po antipiretikih (zdravilih za zniževanje temperature) je 39°C. Pri otrocih je zdravilo prve izbire paracetamol v obliki sirupa ali svečk. Pozorni smo, da otrokom ne dajemo acetilsalicilne kisline ter da jim prilagodimo odmerke glede na starost in težo.

• Zamašen nos: Otrokom izpiramo nos s fiziološko raztopino večkrat na dan. V primerih, ko zaradi zamašenega nosu zvečer zelo težko zaspijo, lahko par dni uporabimo tudi nosne dekongestive v obliki kapljic ali pršil. Pri tem smo pozorni, da jih ne uporabljamo pri otrocih, mlajših od 2 let ter ne dlje kot 5 dni, sicer postane nosna sluznica izsušena in se težave še poslabšajo.

• Kašelj: Produktivnega kašlja ne zaviramo, saj je eden od pomembnih načinov čiščenja izločkov. Priporočamo sirupe za izkašljevanje (ekspektoranse) ter vdihovanje par preko inhalatorjev. Kadar kašelj moti spanje ali pa je dražeč, suh in zelo obremenjuje otroka, priporočamo sirupe za pomiritev kašlja (antitusike), ki jih običajno dajemo le zvečer.

• Vneta sluznica ust in žrela: Za majhne otroke so primerna pršila s protivnetnim delovanjem, za starejše od 4 let pa tudi razne pastile, predvsem tiste na osnovi islandskega lišaja. Za nasvet se obrnite na farmacevta v lekarni, ki vam bo glede na sestavo izdelka svetoval o njegovi primernosti glede na starost otroka.

• Driska in bruhanje: Najpomembnejše je, da se zelo potrudimo, da otrok sproti nadomešča izgubljeno tekočino in minerale, ki jih izgubi zaradi driske ali bruhanja. Tekočino nadomeščamo s pitjem t.i. oralne rehidracijske raztopine, ki vsebuje vodo, glukozo in minerale. Po najnovejših smernicah je priporočljivo nadaljevanje običajne prehrane takoj po rehidraciji, izogibamo pa se preveč mastni, sladki ali začinjeni hrani ter sadnim sokovom in gaziranim pijačam. Dojenja ne prekinjamo, prav tako ne menjujemo ali redčimo mlečnih formul. Dokazano učinkoviti so določeni probiotični sevi, ki vplivajo na črevesno mikrofloro. Za otroke so najbolj primerni probiotiki v obliki praškov in kapljic.

Kaj nam v pomoč ponuja narava?

Za otroke od 6.meseca dalje je pri produktivnem kašlju učinkovito in varno zdravilo Prospan v obliki sirupa. Vsebuje izvleček iz bršljanovih listov. Ta deluje tako, da redči sluz v dihalih, ki jo zato lažje izkašljamo ter hkrati sprošča krče v sapnicah. Na voljo je v lekarnah kot zdravilo brez recepta. Poleg bršljanovega sirupa pri izkašljevanju pomagajo tudi jegličev sirup ter zeliščni sirupi z izvlečki več različnih zdravilnih rastlin.

Blagodejen učinek na dihalne poti imajo smrekovi vršički. Iz njih lahko skuhamo čaj ali pa pripravimo sirup. V lekarnah je na voljo sirup Santasapina Junior, ki je primeren za otroke, starejše od 2 let. Za pomiritev dražečega, suhega kašlja lahko izberemo še slezov ali trpotčev sirup. Za otroke nad 4.letom starosti so primerne tudi pastile z islandskim lišajem (Isla mint, Isla moos, Isla cassis), ki prekrijejo sluznico v grlu in žrelu ter jo tako ščitijo pred draženjem.

Imunskemu sistemu v pomoč je Dr.Steinbergerjev Vitasse sok za otroke, ki je pripravljen iz bio sadnega soka in bio medu ter je obogaten z železom. Kot dodatek prehrani, ki ne vsebuje dovolj svežega sadja, otrokom priporočamo dnevno 100 ml soka.

Pri terapiji driske in prebavnih težav bi nas babice podučile, da otrokom pripravimo čaj iz kamilice, kumine in sladkega janeža ali sladkega komarčka, ki lajša krče. Čeprav zdravilnih rastlin ni v evropskih smernicah zdravljenja driske, omenimo še plod borovnice ter navadni slez in ingver.

Besedilo: Rebeka Koželj