Znano je, da post prinaša mnoge koristi. Tako lahko z njim med drugim vzdržujemo zdravje, izboljšamo fizično ali psihično počutje ter skrbimo za dolgoživost. Toda, je post primeren za vse ljudi, kadarkoli?
Postenj je več vrst in jakosti. Lahko izvajamo prekinitveni post, tako da v dnevu posta omejujemo čas, namenjen hranjenju in npr. namesto treh zaužijemo dva glavna, a kakovostna obroka. Tega lahko izvajamo redno vsak dan, poljudno dolgo, lahko pa tudi le nekajkrat tedensko. Druga možnost je postenje ob sokovih ali celo zgolj ob vodi, kar izvajamo različno dolgo. Koristi posta so neštete, toda le v primeru, da smo zanj res primerni. Kdo naj se postenju raje odpove?
Ženske, ki načrtujejo nosečnost ali so že noseče
Če se trudite zanositi ali ste že noseči, post ni za vas. V času spočetja in nosečnosti naj bo fokus na krepitvi mikrobioma in uživanju čim kakovostnejše hrane, ki napoji telo z vsemi potrebnimi vitalnimi snovmi. V tem času se tudi maksimalno izogibajte vnosu novih toksinov v telo (s hrano, pijačo, kozmetiko, onesnaženim zrakom).
Česar se premalo žensk zaveda, je, da tekom nosečnosti otroku posredujemo tudi mikrobiom in toksine. Prvi mora biti v top formi, toksinov pa v telesu čim manj. To pomeni, da morate s slednjimi opraviti, še preden sploh razmišljate o spočetju otroka. Če pa ste že v teh prizadevanjih ali ste celo noseči, postenje ne pride več v poštev. Med postenjem se namreč sproža razstrupljanje telesa, kar lahko zmanjša zmožnost spočetja oz. poveča dotok toksinov v razvijajoči se zarodek.
Doječe mamice
Tudi za doječe mamice je najbolje, da se postu odpovejo, saj se tako izognejo prenosu strupov na dojenčka preko mleka. Če pa že čutite, da ga potrebujete, izberite najbolj blago obliko postenja, ki ne spodbuja obilja sproščanja uskladiščenih strupov v kri in mleko, to je prekinitveni post, pri čemer se postite manj kot 13 ur na dan. Torej prekinitveni post 11/13.
Otroci
Post se strogo odsvetuje vsem otrokom, mlajšim od 13 let. Lažje pa ga telo sprejme v času nadaljnje adolescence (v obdobju od 18-21 let), če je že potreben.
Starostniki
Postenja naj bi se izogibali starostniki nad 75 let, zlasti tisti šibkega zdravja in z več zdravstvenimi težavami, saj so lahko občutljivi na pomanjkanje energije in vitalnih snovi. Če je res potreben, ga je priporočljivo izvajati pod nadzorom ustreznega strokovnjaka. Ljudje s srčno-žilnimi obolenji naj bi se postu izogibali celo po 65. letu. Bolniki, ki so pred kratkim preživeli srčni infarkt, naj se posta v času okrevanja ne poslužujejo, ne glede na svojo starost.
Osebe, ki se s postom kaznujejo za prenajedanje
Če se vam vzorec prenajedanja in kasneje postenja kronično ponavlja, se je vredno ustaviti in razmisliti, kaj počnete in vzorec prenajedanja zajeziti ter urediti način prehranjevanja. Postenje naj vam vedno pomeni nekaj dobrega, saj vam omogoča čiščenje in regeneracijo, naj bo del zdravega načina življenja, ki krepi vaše zdravje. Nikakor ga ni dobro jemati kot kazen za pregrehe in le te ponavljati v nedogled.
Osebe s prenizko telesno težo
Osebe, ki imajo nezadostno telesno težo, naj bi se postu izogibale, saj se lahko njihova telesna teža še dodatno zniža.
Ob motnjah prehranjevanja (npr. anoreksija, bulimija …)
Postenje ni primerno za osebe z motnjami v prehranjevanju, razen če imajo podporo ustreznega strokovnjaka, ki osebo spremlja in podpira z ustreznimi ukrepi.
Ob težavah z uravnavanjem krvne glukoze
Sam post sicer pomaga uravnavati krvno glukozo, saj se med drugim prav zaradi pogostega hranjenja, zlasti z veliko ogljikovimi hidrati in sladkorjem, sladkorna bolezen lahko razvije. Toda če ste že na inzulinu, bo nivo krvne glukoze tekom posta težko nadzirati. Lažje bodo post izvajali tisti, ki še nimajo zdravil, ki npr. le pazijo na prehrano, ali pa imajo tablete metformin za pomoč pri urejanju krvnega sladkorja. Če v teh dveh primerih občutite prenizek krvni sladkor, vrtoglavico, tresavico, mrazenje, palpitacije srca, s postenjem prenehajte. Pred ponovnim poskusom prilagodite telesni sistem koriščenja energije: zaužijte več dobrih maščob (npr. maslo, olivno olje, omega-3 olja), več beljakovin, uživajte le naravne, nepredelane ogljikove hidrate (ne sladkorja, enostavnih ogljikovih hidratov) in zmanjšajte vnos toksinov. Čez čas lahko ponovno poskusite, kako vam gre s postom. Osebe z nihanji krvne glukoze post pogosto lažje prenašajo ob pomoči prehranskih dopolnil z vitamini in minerali. Zlasti pa je potrebno paziti tudi na ustrezno hidracijo (spijte vsaj 2-2,5 l vode na dan) in uživanje dovolj naravne soli. Če slednje primanjkuje, telo med drugim težko regulira krvni sladkor.
Ob utrujenosti adrenalnih žlez
Podobno kot pri motnjah v uravnavanju glukoze velja tudi pri adrenalni utrujenosti. Post lahko pomaga pri okrepitvi nadledvičnih žlez in izboljšanju počutja, vendar mora biti zelo nežen. V primeru prekinitvenega posta to pomeni, da vsak teden prestavimo zajtrk nazaj za pol ure in tako nekako v 5-6 mesecih pridemo do postenja 13 do 15 ur. Torej post 11/13 oz. še intenzivnejši 9/15. Po potrebi adrenalnim žlezam pomagamo še z jemanjem ustreznih prehranskih dopolnil.
Ob akutnih obolenjih
Post ni priporočljiv v času akutnega obolenja, npr. visoke vročine, infekcije, prehlada, diareje in podobnih težav. Počakajmo, da se težave umirijo, in potem poiščimo dodatno podporo v postu.
Znano je, da postenje lahko pozitivno vpliva tudi ob mnogih hudih obolenjih. Vendar je v primerih, kot je denimo rak, dobro poiskati podporo ustreznega strokovnjaka, da nam bo post lahko v kar največjo korist.
Besedilo: Adriana Dolinar
