Olje pšeničnih kalčkov in neplodnost

Oksidativni stres in neplodnost

Med ključne vzroke neplodnosti pri ženskah sodijo okoljski strupi in nekakovosten način življenja. Čeprav imajo ti mnoge različne mehanizme, preko katerih škodijo plodnosti ženske, pa je večini skupno, da povečujejo oksidativni stres telesa. Slednji je ključni element v nastanku mnogih težav, tudi neplodnosti.

Oksidativni stres nastane, ko pride do neravnovesja med antioksidanti in prooksidanti. Slednji oksidativni stres povzročajo bodisi ker povečajo nastajanje reaktivnih kisikovih molekul bodisi zavirajo delovanje anti-oksidativnih sistemov telesa. Reaktivne kisikove molekule so nestabilne in za svojo stabilnost kradejo celici elektrone, med drugim od nukleinskih kislin, beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. S tem povzročajo poškodbe od celičnih membran do dednega materiala celic in posledično vodijo v bolezni, tudi tisti vezane za neplodnost.

Toksini v okolju in neplodnost

Med toksine v okolju, ki ogrožajo žensko plodnost, sodijo številne toksične kemikalije, ki jih je ustvaril človek, vključno z pesticidi, kseno-estrogeni in težkimi metali.

Eden od množice človeku toksičnih kemikalij je bisfenol A (BPA). Poznan je kot široko prisoten endokrini motilec (v telesu npr. oponaša hormon estrogen, veže se na estrogenske receptorje namesto pravega hormona in tako povzroča težave). Je monomer polikarbonatne plastike, ki se uporablja v nešteto proizvodih, ki jih dnevno uporabljamo. Ti so označeni s simbolom recikliranja »7« ali z »drugi«. V majhnih količinah z njimi prihajamo v stik vsak dan preko vode, hrane, zraka in kontaktno. Nahajajo se npr. v plastenkah za vodo, v otroških stekleničkah, v oblogah kovinskih embalaž za hrano in pijačo (pločevinke), kovinskih tubah, zobnih zalivkah in drugje. Njihova prisotnost v serumu ljudi in mleku doječih mamic je zabeležena po vsem svetu, tudi pri nas v Evropi. Ker je BPA maščobna molekula, se kopiči v naših maščobnih tkivih, torej tudi v maščobah dojk, prostate in drugje. Eden od mehanizmov škodljivega delovanja tega hormonskega motilca je tudi povzročanje oksidativnega stresa.

Med številnimi težkimi kovinami, ki škodijo plodnosti ženske, sta med drugimi tudi arzen in kadmij. Raziskovalci opozarjajo, da večja kot je prisotnost obeh v telesu, večje je tveganje za neplodnost ženske. Arzen med drugim rodilom škoduje tudi zaradi ustvarjanja oksidativnega stresa.

Številni pesticidi so ne le hormonski motilci, ampak med drugim tudi z oksidativnim stresom prispevajo k zmanjševanju plodnosti ženske. Z njimi intenzivno prihajamo v stik na vseh področjih, kjer se pesticidi uporabljajo. Denimo v pridelavi, obdelavi in transportu zelenjave, rož, sadja, v živinoreji, pridelavi, pripravi in shrambi krmil za živali, na golf in drugih zelenih igriščih itd. Kontaminacije z njimi pa smo lahko deležni tudi z bivanjem ali večjim zadrževanjem na kontaminiranih področjih - npr. življenje blizu polj, ki jih obdelujejo s pesticidi ali sprehajanje na takšnih področjih.

Nekakovosten življenjski stil in neplodnost

Ženske toksično breme telesa pogosto nevede povečajo še z nekakovostnim načinom življenja. Ta med drugim vodi tudi v znotraj telesno nastajanje toksinov, kar oksidativni stres še dodatno poveča. Rodilom problematične življenjske navade so npr. kajenje (cigaretni dim vsebuje prek 7000 kemikalij, mnoge od njih so telesu toksične, kot npr. arzen, nikelj, kadmij, krom, benzen itd.), pitje alkoholnih pijač in prekomerno uživanje sinteznih zdravil. Pa tudi uživanje nekakovostne hrane: npr. preveč sladkorja, industrijsko predelane hrane, revne s hranili in polne konzervansov, pesticidov, umetnih kemikalij, gensko spremenjene hrane … Takšna hrana obenem telesu (in rodilom) ne nudi potrebnih vitaminov in mineralov za ohranjanje zdravja, za povrhu pa še hrani škodljive bakterije in parazite. Ti prav tako v naše telo izločajo toksine! K povečevanju oksidativnega stresa med drugim prispevajo tudi neobvladovanje psihičnega stresa, pretirano fizično izčrpavanje (npr. vrhunski ali ekstremni športi), izpostavljanje škodljivim sevanjem, pomanjkanje spanja in počitka ter premalo telesne aktivnosti v naravi.

Kaj lahko storimo?

V borbi z neplodnostjo poleg mnogih drugih ukrepov pomaga tudi zmanjševanje oksidativnega stresa na različne načine. Več kot jih bo ženska v rodni dobi vpeljala v vsakdan, bolje bo za njeno plodnost. Oksidativni stres med drugim zmanjšujejo:

• izogibanje toksinov (tudi EM sevanjem WI-FI ja, telefonov, računalnikov, anten …),
• izboljšanje kakovosti hrane (npr. uživanje ekološke hrane zmanjša nevarnost za preeklampsijo – težava, zaradi katere je ogroženo tako življenje nosečnice kot ploda in jo lahko dokazano povzročajo ostanki pesticidov v hrani),
• ustrezna hidracije telesa s prečiščeno vodo,
• skrb za dovolj počitka in spanja,
• sproščujoča telesna aktivnost v naravi,
• obvladovanje stresa,
• skrb za črevesno floro,
• redno razstrupljanje telesa toksičnih snovi, bakterij, parazitov in sevanj,
• sedeče zeliščne kopeli za spodbujanje prekrvavitve in boljšega delovanja rodil,
• krepitev ledvic,
• uživanje živil in po potrebi prehranskih dopolnil bogatih z antioksidanti.

Antioksidanti v podporo plodnosti

Antioksidanti nevtralizirajo reaktivne kisikove molekule, zato so pomembni v zmanjševanju oksidativnega stresa telesa in s tem obvladovanju številnih težav, tudi tistih, povezanih z neplodnostjo.  Torej celice ščitijo pred številnimi toksini, ki v telesu ustvarjajo oksidativni stres (pa najsi ti prihajajo od zunaj ali nastajajo v telesu, zaradi stresa, pomanjkanja spanja, parazitov ali drugih dejavnikov), kar ugodno vpliva tudi na delovanje rodil. Poznamo encimske in neencimske antioksidante. Prvi so endogeni antioksidanti – npr. superoksid dismutaza (SOD), katalaza, glutation peroksidaza in glutation. Drugi pa eksogeni, ki jih zaužijemo s hrano – npr. betakaroten, selen, cink, vitamin C in vitamin E.

Vitamin E v podporo plodnosti ženske

Vitamin E je močan, v maščobah topen antioksidant. Ob samem odkritju vitamina E leta 1922 so mu pripisali pomembno vlogo v zdravju rodil. Prvotno so ga zato imenovali kar »faktor X proti sterilnosti«. Kasneje pa so odkrili še njegove mnoge druge pozitivne lastnosti.

Tako uživanje vitamina E deluje pozitivno na celotni organizem, saj med drugim pospešuje prekrvitev, izboljšuje mišično storilnost, preprečuje nastanek žilnih okvar, pospešuje transport maščob in varuje ožilje pred aterosklerotičnimi spremembami, pripomore k celjenju tkiv in, med drugim, krepi imunski sistem. Preko hipofize posredno vpliva tudi na žleze z notranjim izločanjem in kot "vitamin plodnosti" uravnava delovanje spolnih žlez. Na težave z rodili pa vitamin E dokazano pozitivno vpliva tudi zaradi zmanjševanja oksidativnega stresa. Zato raziskovalci priporočajo redno uživanje naravnega vitamina E vsem ženskam v rodni dobi. Koristi od njega pa bodo imele tudi nosečnice. Npr. NIJZ ženskam priporoča dnevno uživanje 12 mg E vitamina. Od 4. meseca nosečnosti naprej 13 mg, v času dojenja pa 17 mg. Praktiki ortomolekularne medicine pa priporočajo po potrebi tudi večje odmerke.

Olje pšeničnih kalčkov kot vir vitamina E

Vitamin E, ki sestoji iz mešanice toktrienolov in tokoferolov, najdemo v različnih živilih (ali oljih iz njih), npr. v pšenici, riževih otrobih, ječmenu, ovsu, kokosu, palmi, rži, amarantu, orehih, lešnikih, maku, žafraniki, koruzi, semenih grozdja in buč, v palmovih datljih ter celo v materinem mleku.

Eden od bogatih virov vitamina E so tudi pšenični kalčki oz. iz njih iztisnjeno olje. Olje pšeničnih kalčkov Alfreda Vogla (ki je na voljo tudi v kapsulah) je pridobljeno s skrbno nadzorovanim postopkom stiskanja pšeničnih kalčkov. Je popolnoma naravno in brez dodanih primesi. Primerno je tako za zunanjo kot notranjo uporabo.

Besedilo: Adriana Dolinar