Alfred Vogel je lep zgled, da s preudarnostjo in kakovostnim načinom življenja lahko dočakaš vitalnih 94 let. Kaj poleg tega, da sledimo dobrim zgledom, še lahko storimo za dolgoživost?
Sledimo dobremu zgledu
Posnemajmo ljudi, ki so dosegli zavidljivo starost, zagotovo v svojem okolju takšne ljudi imamo. Dober zgled za dolgoživost je tudi Alfred Vogel. Da je smučal tudi krepko po 80. letu in pri tem ni uporabljal sedežnic ali vlečnic temveč le svoje noge, je le eden od dokazov, kako vitalno starost je živel. A gibanje mu je bilo le eno od pomembnih ukrepov za ohranjanje vitalnosti do poznih let. Do konca dni je bil tudi mentalno vitalen, saj je do zadnjega s svojimi večurnimi predavanji navduševal vse, ki jih je zanimalo naravno zdravljenje in življenje. Poznan je bil tudi po rednem izvajanju razstrupljevalnih in regenerirajočih Schlenzinih kopeli. Bil je pristaš uživanja čim bolj kakovostne, ekološke hrane, pri čemer je prednost dal rastlinski prehrani. Kot švicarski naturopat je bil poznan zagovornik celostnih in naravnih načinov zdravljenja in to s pomočjo pripravkov iz svežih rastlin. Kar je učil, je tudi sam živel in tako dočakal vitalnih 94 let. Kaj je glede načina življenja in zdravljenja svetoval, si lahko preberete v 8 osmih načelih Alfreda Vogla.
Budno izogibanje pastem
Ne brezbrižnost, temveč dobra informiranost o pasteh, ki nam kradejo zdravje (nekakovostna hrana, pomanjkanje spanja, toksične kemikalije, elektromagnetno sevanje, pretirana medikalizacija …) je prav tako nujna za učinkovito obrambo zdravja in dobrega počutja ter posledično dolgoživost. Le informiran, ozaveščen in vedno pozoren posameznik lahko z zavestnimi odločitvami živi bolj zdravo in s tem tudi lažje dočaka vitalno starost. Tak človek namreč ve, zakaj lahko reče ne hrani, ki je polna strupov, ne neprespanim nočem zaradi zabave ali izmenskega dela, ne izčrpavajočemu partnerstvu itn.
Kakovostna, ekološka prehrana
Poleg pravšnje hidracije (vsaj 2 do 2,5 litra vode na dan), ki med drugim omogoča, da se prebavni, razstrupljevalni in drugi procesi v telesu normalno odvijajo, je nujno telo podpreti tudi s kakovostno hrano. Si to, kar ješ, namreč še kako drži. Telo za zdravje in dolgoživost potrebuje naravno hrano, ki bo resnično podpirala zdravje celic in ne obratno. Prednost naj zato ima ekološka hrana in to sveže pripravljena. Izbirajte čim pogosteje živila, ki telo podpirajo pri razkisanju (mandlji, ohrovt, špinača, brokoli, avokado, artičoka,…), razstrupljanju (križnice, zelena listnata zelenjava, limone, alge, kopriva, ječmenova in pšenična trava, jabolka …), ki delujejo protivnetno (omega-3 olja, divji losos, zelena listnata zelenjava, kitajsko zelje, borovnice, ananas, brokoli …) in so bogata z antioksidanti (meta, klinčki, cimet, bazilika, borovnice, artičoka, orehi …) ključnimi vitamini (divji losos, semena, brokoli, jajca, paprika, gobe, avokado, mandlji …) ter drugimi, telesu koristnimi vitalnimi snovmi. Npr. raziskovalci s Harvarda ugotavljajo, da ljudje, ki pojedo vsak dan pest oreščkov, imajo manjšo možnost, da zbolijo in umrejo za srčno žilnimi obolenji ali rakom in več možnosti, da živijo dlje. Oreščki sestoje iz številnih vitalnih snovi, ki ponujajo karodioprotektivne, antitumorske, protivnetne in antioksidativne koristi. Vsak dan naj bo na jedilniku tudi nekaj sveže hrane, saj je polna encimov in drugih vitalnih snovi (zaužijete jih npr. s smutiji). Za podporo črevesne flore, od katere je odvisna prebava zaužite hrane in prehranskih dodatkov, je dobro dnevno uživati dovolj vlaknin in mlečno kislinsko fermentirane hrane ali napitkov (kefir, jogurt, kislo zelje, kisla repa, kimči, sirotka ali Molkosan …).
Manj hrane in post
Raziskovalci ugotavljajo, da bi zmanjšanje količine zaužite hrane na dan za 20 -30 % utegnilo zmanjšati nevarnost za kronična obolenja in podaljšati življenje. V koliko ste med tistimi, ki pojedo prej preveč kot premalo hrane, zmanjšanje količine le-te v korist zdravja in dolgoživosti verjetno ne bo problem. Prav tako naj bi na ohranjanje zdravja, preprečevanje kroničnih obolenj in podaljševanje življenja dobro vplival prekinitveni post. Bistvo posta med obroki je, da ne uživamo hrano non stop čez dan, temveč le v določenem časovnem pasu, npr. 8 ur. Preostali čas prebavila počivajo, telo pa lahko učinkovito opravi procese razstrupljanja in regeneracije.
Redno razstrupljanje
Glede na to, da živimo v času velike onesnaženosti okolja, se vsem toksičnim kemikalijam ne bomo mogli izogniti. Poleg tega toksični odpadki neprestano nastajajo tudi v našem telesu. Ker kopičenje toksinov ruši zdravje celice, vodi v bolezen in krajša življenje, je dobro vse, kar ni dobrodošlo v našem telesu, čim prej pospremiti ven. Vogel je to počel med drugim z redno telesno aktivnostjo, bivanjem v naravi in s potilnimi kurami. Prav tako je bil prepričan, da moramo za dobro razstrupljanje skrbeti tudi za brezhibno delovanje jeter, sečil, črevesja, pljuč in kože, saj so ključni pri izločanju toksinov iz telesa. Pri razstrupljanju si lahko pomagamo tudi z naravnimi pripravki, kot so glina, zeolit, pripravki iz klinoptilolita, s klorelo, z napitki, ki vsebujejo spirulino, pripravki iz koprive, koriandra, itd. Med dobre podpornike čiščenja toksinov iz možganov sodi tudi propolis.
Zaščita pred elektromagnetnim sevanjem
Ker živimo v času, ko je uporaba raznoraznih aparatur vtkana v naš vsakdan, je smiselno dobro mero pozornosti nameniti tudi zaščiti pred sevanji, ki nam jih mnogokrat vsiljena tehnologija prinaša. Na primer, da bomo lahko čim bolj mirno in globoko spali, je nujno iz spalnice odstraniti vse, kar seva (mobilni telefoni, televizija, računalniki …) in ugasniti brezžični internet. Možgani za intenzivno čiščenje in regeneracijo nujno potrebujejo kakovostno spanje v vseh fazah. Ker jih pri tem lahko moti elektromagnetno sevanje, bo njihovo razstrupljanje moteno, naše zdravje pa posledično skrhano. Kar pa seveda vpliva tudi na našo dolgoživost.
Nadzor nad paraziti
Za številna kronična obolenja in s tem krajšanje naše življenjske dobe so med drugim krivi tudi tihi gostitelji v našem telesu. Sem pa ne sodijo le veliki paraziti (podančice, trakulje …), saj telo izčrpavajo tudi zajedavske glivice, bakterije, plesni in drugi. Npr. znano je, da je lahko rak posledica parazitnega napada telesa. Vemo, kako izčrpavajoča je lahko glivica kandida. Nič manj izčrpavajoča, če ne še hujša, je tiha prisotnost borelije, ki lahko oponaša številna kronična obolenja. Tudi virus Epstein-Barr, plesni in drugi paraziti nam kradejo energijo in zdravje. Dolgoživosti v dobrobit je dobro tudi na tem področju poskrbeti za red v telesu. Posebej če imamo domače živali, je ne le njihova telesa ampak tudi naša smiselno redno podpirati s proti-parazitnimi kurami.
Dovolj spanja
Odrasli naj bi v podporo telesu pri razstrupljanju in regeneraciji spali tekom noči vsaj med 7 in 8 ur. Otroci pa še več. Dovolj spanja je še posebej nujno za dobro zdravje in delovanje možganov. Če denimo v srednjih letih spimo manj kot 6 ur, to poveča dovzetnost za demenco. Vse več pa je tudi dokazov, da s pravšnjim spanjem lahko živimo dlje. Zato poskrbite, da pravočasno ležete k nočnemu počitku in zadovoljite potrebo telesa po spanju.
Telesna aktivnost
Med ukrepe, ki dokazano podaljšujejo življenje, sodi tudi redna telesna aktivnost. Ta, znano, zmanjšuje nevarnost za številna kronična obolenja. Da bi od telesne aktivnosti imeli kar največ koristi, raziskovalci priporočajo poleg vaj za moč in ravnovesje tudi 150–300 minut zmerne aerobne vaje ali pa 75–150 minut intenzivne vadbe na teden. Naj spomnimo, aerobna telesna aktivnost vas bo dodobra spotila, zadihala in povišala srčni utrip. Vse to krepi telo, saj med drugim izboljšuje prekrvavitev, s čimer je dotok kisika celicam boljši, proizvodnja celične energije večja in izločanje strupov učinkovitejše.
Obvladovanje stresa
V kolikor je telo stalno v stanju napetosti oz. stanju psihičnega ali fizičnega stresa, ne bo učinkovitega razstrupljanja, prebavljanja hrane, spanja, regeneracije, delovanja spolnih organov in še česa. Vse to pa ni dobro za ohranjanje našega zdravja in za dolgoživost. Po podatkih finske študije naj bi stres močneje krajšal življenjsko dobo kot telesna neaktivnost. Obvladovanje stresa je zato prav tako ena pomembnih točk, kateri se je potrebno dnevno posvetiti.
Kreativnost
Vse več je raziskav kako lahko dolgoživost dosežemo tudi s pomočjo kreativnosti. Ljudje, ki ohranjajo kreativnost (igranje inštrumenta, slikanje, vrtnarjenje, ročna dela …) lažje ohranjajo ravnovesje telesa in duha ter s tem nedvomno prispevajo tudi k dolgoživosti. Če še nimate svojega priljubljenega hobija, kjer izražate svojo kreativnost, ga torej čim prej poiščite.
Zadovoljstvo z življenjem
Na dolgoživost pa nedvomno vpliva tudi to, kako zadovoljni ali srečni smo v življenju. Mnogi zmotno mislijo, da sta slava in denar tista, ki prinašata oboje, a temu ni tako. Ena najdaljših raziskav meni, da je pravo zadovoljstvo občutek pristne povezanosti z ljudmi, ki te obkrožajo. Torej preverite, kako čuteči in pristni so vaši odnosi tako z najbližjimi, kot z ljudmi v vašem okolju in jih za voljo dolgoživosti vseh po potrebi izboljšajte.
Za zaključek pa, naj tudi za dolgoživost velja, kot pravi Alfred Vogel »Pri vsem tvojem prizadevanju naj te vodi ljubezen, ki je najmočnejša sila v univerzumu!«
Besedilo: Adriana Dolinar
