Tek je odlična vrsta sprostitve in krepitve. Ob začetku našega razvoja bi ga težko uvrstili med tehnike sproščanja, saj je bil učinkovito sredstvo za beg. Spremljala ga je obilica adrenalina in boj za obstanek. Bolj naravna in pogosta oblika gibanja je hoja. Premik iz hoje v tek pa zahteva spremembe težišča in osi telesa.
Razlika med hojo in tekom
Pri hoji smo z nogami trdno na tleh. No, vsaj z eno nogo. Pri hoji se prestopamo, k učinkovitejšem koraku pa si pomagamo z nihanjem sproščenih rok. Pri teku je potrebno že za start izgubiti ravnotežje ter se nagniti naprej. Temu primerno za premik bolj pokrčimo in dvigujemo noge, k ravnotežju in hitrosti pa pripomore tudi gibanje pokrčenih rok – v komolcih. Pri teku pravzaprav lebdimo, vsaj v tistem delu koraka, ko se odlepimo od podlage. Slednja služi zgolj za odriv in nov polet. Tek je preskakovanje korakov.
Čvrste mišice so osnova za tek
Ko se tek ne povezuje več z begom pač pa z rekreacijo, lahko prilagodimo tempo. Šprint je eksplozivna tehnika, ki za kratek čas obremeni celotno telo. Intenzivnost omogoča učinkovitost le na kratke proge. Na dolge pa se lahko odpravimo z joggingom. Za premagovanje razdalj pa je izjemnega pomena izpiljen korak, tehnika gibanja in seveda kondicija. Pri teku na dolge proge telo išče ugodno lego. Sprava pokončna drža se ob upehanju spremeni. Ramena lezejo navzdol, zaklepajo prsni koš, hrbtenica se usloči, korak se vleče. V kolikor sestopamo z vedno večjim deležem podplata, pa tvegamo tudi preobremenitev sklepov. Za tek ni dovolj le vztrajnost. Le-ta je pogost vzrok za pretiravanje, kar vodi v poškodbe tako mišičnega kot skeletnega dela. Za tek na dolge proge je potrebno učvrstiti mišice celega telesa. Vzdrževanje ugodne drže vpliva tudi na zdravje sklepov.
Tečemo lahko tudi narobe
Stopalo je površina, s katero smo pritrjeni na podlago, na njo pa vršimo tudi pritisk pokončne drže. Pregibanje stopala pri premikanju pa pravzaprav vpliva na vse sklepe v spodnjih okončinah. Hoja po zunanjem ali notranjem robu stopala, močnejši pritisk pete ali pa sprevračanje teže na prste vpliva tudi na hitrost premika. Za premagovanje upora zraka in podlage je pomembna lahkotnost. Drži da je možno teči tudi »narobe«. Prvi znak, da se telo ne giba v svojih oseh, so bolečine in kronične poškodbe. Tek je odlična rekreacija, tudi regeneracija, če le spoštujemo lastne omejitve. Tek »po pameti« je primeren tudi za določene tipe bolezni in okvare gibalnega sistema.
Obraba hrustanca
Sklepi so proti silam trenja zaščiteni s hrustancem. Oblazinjene sklepne površine ob pregibu gladko drsijo v sklepnih jamicah. Na obrabo sklepnega hrustanca vplivajo številni faktorji. Na primer artrozi kolena so bolj podvrženi ljudje s prekomerno telesno težo, ljudje s kroničnimi poškodbami gibal, bolj pogosto ženske. Pojavlja se po 45. letu, ob pretiranih športnih aktivnostih pa tudi prej. Stanju lahko botruje tudi genetika. Značilni simptomi so okorelost sklepa, zmanjšana gibljivost, bolečine in otekline. Zmerno gibanje in primerna predpriprava lahko stanje izboljšata. Meja pa je vedno bolečina.
Atrogel – naravna pomoč pri bolečinah v sklepih
Gibanje je pomembna komponenta zdravja in dobrega počutja, zato se mu ni potrebno odreči, temveč ga le prilagoditi. Oteklost in bolečine v sklepih blažimo z Atrogelom. Blagodejni del iz arnike učinkuje protivnetno ter ugodno vpliva tudi vračanju gibljivosti. Ker se gel hitro vpije in ne pušča mastnega filtra, ga lahko uporabljamo tudi v kombinaciji z drugimi metodami, npr. pri uporabi kinesio trakov in nameščanju opornic. Pri resnih obrabah je potrebno sprejeti tudi nove omejitve. Kronične težave opozarjajo na ukrepanje. Ne silite čez ovire s stisnjenimi zobmi. Zaupajte bolečini, saj vas skuša ustaviti pred hujšimi posledicami.
Lucija Šušteršič
