Kako prepoznati, če je prehlad zakompliciral v virusni ali bakterijski sinuzitis ali ti. akutni postviralni virusni ali bakterijski sinuzitis? V izogib naraščanju odpornosti bakterij na antibiotike je dobro vedeti, kdaj gre pri tej komplikaciji za bakterijski in kdaj za virusni problem. Večina tovrstnih težav se namreč lahko obvlada brez antibiotikov.
Odpornost bakterij na antibiotike je svetovno pereč problem
Oktobra 2017 je Svetovna zdravstvena organizacija opozorila na problem naraščanja bakterij, odpornih na antibiotike. Ta med drugim povzroča povečanje stroškov terapije zaradi daljših hospitalizacij in, kar je še huje, nevarnost povečanja smrtnosti zaradi okužb z bakterijami, katerih noben antibiotik več ne more uničiti. Letno je npr. smrti zaradi bakterij, odpornih na antibiotike, na področju evropskega prostora več kot 27 tisoč.
Po mnenju SZO je neprimerna uporaba antibiotikov glavni krivec za ta problem. V razvitem svetu, kot je npr. Kanada, Združene države Amerike, je od 30-50% antibiotikov predpisanih po nepotrebnem.
Več kot polovica antibiotikov se predpiše za vnetja zgornjih dihalnih poti, kot so rinosinusitis, vnetje srednjega ušesa in faringotonsilitis.
Zato je nujno, da se tako zdravniki kot pacienti zavedajo, da je uporaba antibiotikov na mestu le takrat, ko je to res potrebno. Prepoznavanje, ali gre pri obolenju za virusno ali bakterijsko težavo, je ena od ključnih strategij za zmanjševanje nepotrebnega uživanja antibiotikov in pojava prej omenjenih perečih stranskih učinkov.
Brazilsko združenje za otorinolaringologijo in Vratno-obrazno kirurgijo (ABORL-CCF) denimo je podalo natančna navodila zdravnikom glede pravilnega predpisovanja antibiotikov v primeru težav zgornjih dihal, kot so akutno vnetje srednjega ušesa, akutni rinosinuzitis in akutni faringotonsilitis. S podanimi navodili si prizadevajo spremeniti način obnašanja zdravnikov in bolnikov, saj še vedno prevladuje prepričanje, da so za večino infekcij zgornjih dihal potrebni antibiotiki, kar pa ne drži.
Kaj je akutni sinuzitis?
Akutni (rino)sinuzitis, poznan kot navadni prehlad, je akutno vnetje sluznice nosu in sinusov. V več kot 98 odstotkih naj bi bil povezan z virusi – rinovirusi, koronavirusi, influenca in adenovirusi. S primerno podporo se takšen prehlad umiri oz. izzveni v 7 do 10 dneh.
Pod primerno podporo ne spada antibiotična terapija, saj antibiotiki nimajo vpliva na viruse, temveč le na bakterije.
Pri takšnem prehladu med drugim zelo lepo pomagajo pripravki iz ameriškega slamnika, zdravilo iz 5 zelišč za obvladovanje vnetij nosne in sinusne sluznice, inhalacije eteričnih olj, spiranje nosu s slano vodo, po potrebi podpora s C, D3 vitaminom in cinkom.
Kaj je akutni postviralni sinuzitis?
Navadni prehlad traja 7 do 10 dni, pri čemer se običajno že 5. dan začne umirjati. V primeru da se navadni prehlad ne umiri v 10 dneh, gre za nastanek komplikacije po prehladu – ti. akutni postviralni (rino)sinuzitis. Takšen sinuzitis je lahko povezan z virusi ali pa bakterijami. V nasprotju s splošnim prepričanjem je tudi akutni postviralni sinuzitis, ki se razvije iz navadnega prehlada, le redko povezan z bakterijami. Največ 2 odstotka odraslih in največ 13 odstotkov otrok s takšnimi komplikacijami v resnici potrebuje antibiotično terapijo. Torej v večini primerov akutnega postviralnega sinuzitisa gre za virusno in ne bakterijsko obolenje sinusov.
Bakterijski ali virusni akutni postviralni sinuzitis?
Kako vemo, da se je iz navadnega prehlada razvil bakterijski in ne virusni sinuzitis?
Po opisu Ameriških smernic za rinosinuzitis iz leta 2015, gre za bakterijsko komplikacijo prehlada, če simptomi obolenja vztrajajo več kot 10 dni. Pri tem lahko opazimo dvoje, da tekom navadnega prehlada 5. dan ne pride do izboljšanja prehlada (torej so simptomi ves čas prehlada enako intenzivni), ali pa da se po prvotnem izboljšanju prehlada simptomi ponovno poslabšajo.
Po opisu Brazilskih (iz leta 2015) in Evropskih smernic za rinosinusitis (iz leta 2012) gre za bakterijski akutni postviralni sinuzitis, če obolenje traja več kot 10 dni in so prisotni najmanj trije spodaj opisani znaki:
Torej, v kolikor ne opažate zgornjih težav, imate opraviti z virusnim akutnim postviralnim sinuzitisom. Po domače povedano je vnetje sinusov, ki se je iz prehlada razvilo, tudi virusno in za okrevanje ne potrebujete antibiotikov.
Kako si pomagati ob akutnem postviralnem sinuzitisu?
Večino vnetij sinusov, ki sledijo navadnemu prehladu, lahko pozdravimo na že omenjen naraven način – s podporo obrambnim močem, sluznicam … in brez uporabe antibiotikov.
To pomeni, da z jemanjem Echinaforca in Sinupreta samo nadaljujemo.
Po Evropskih smernicah za diagnostiko in terapijo rinosinusitisa se ob akutnem postviralnem sinusitisu priporoča tudi uporaba kortikosteroidov v pršilih ali kapljicah. Posamezne raziskave v izogib nastanku komplikacij te pripravke priporočajo že ob prehladu. Pa vendar, ker vemo, da uporaba kortikosteroidov ni brez stranskih učinkov, beležijo se npr. težave pri diabetikih, ljudeh s povečanim očesnim pritiskom, katarakto, arterijsko hipertenzijo in drugimi obolenji, se vse več ljudi odloča težave s sinusi reševati na popolnoma naraven način.
Eden takšnih je že omenjena uporaba zdravila iz 5 zelišč –Sinupret. Ta namreč podobno kot kortikosteroidi pomaga umiriti vnetje, zmanjša oteklino sluznice sinusov, s čimer omogoča, da se lažje iz sinusov izloči v njih ujeta vnetna sluz. Obenem olajša dihanje in posledično tudi umiri bolečine v sinusih. Ker ne podpira le čiščenja, ampak tudi regeneracijo prizadete sluznice nosu in sinusov, se po opažanju mnogih hitreje povrne tudi izgubljen občutek za vonj.
V kolikor opažate, da navadni prehlad pogosto preide v akutni postivralni sinuzitis, je dobro, da z jemanjem Sinupreta začnete že ob prvih znakih prehlada (kihanje, nahod) in tako sluznici nosu in sinusov pomagate ne le v učinkoviti obrambi pred virusi prehlada, ampak tudi v preprečevanju nastanka komplikacij.
Besedilo: Adriana Dolinar
