Več magnezija, manj žolčnih kamnov

Koliko magnezija je dovolj?

Optimalne dnevne potrebe telesa odrasle osebe po magneziju so med 400 – 600 mg. Priporočen dnevni vnos je cca. 400 mg. Ta se sicer od države do države razlikuje. Če magnezija ne zaužijemo dovolj, imamo lahko posledično številne težave.

Mišični krči niso edini znak pomanjkanja magnezija

Magnezij je pomemben mineral za delovanje na stotine encimskih procesov telesa, npr. pomaga pri proizvodnji celične energije, sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, glukoze, inzulina in  beljakovin, pri nastajanju telesnih beljakovin in maščob, nastajanju in obnovi DNA in RNA, delovanju mišic, metabolizmu kalcija in nastajanju D vitamina, regulaciji živčnega sistema, redči kri, pozitivno sodeluje v procesih vnetja in razstrupljanja (skupaj s cinkom npr. omogoča celicam izločanje toksinov) itd.

Pomanjkanje magnezija zato ni povezano le z mišičnimi krči, ampak tudi z nastankom zamaščenosti jeter in nastankom žolčnih kamnov, ter z v nadaljevanju naštetimi težavami: ADD/ADHD, astmo, srčno-žilnimi obolenji (porast trigliceridov, sindroma x, inzulinske rezistence …), kolikami, srčnim popuščanjem, diabetesom, izgubo menstruacije, epilepsijo, utrujenostjo, firbomialgijo, aritmijami, srčnimi obolenji, povišanim tlakom, upadom krvne glukoze, nespečnostjo, ledvičnimi kamni, migrenami, prolapsom mitralne zaklopke srca, multiplo sklerozo, živčnostjo, osteoporozo, predmenstrualnim sindromom in psihičnim stresom/zaskrbljenostjo (Natural therapeutics pocket guide, Daniel L. Krinsky et al). Kako torej telo oskrbeti z magnezijem?

Hidracija

Ustrezna hidriranost telesa omogoča redno čiščenje telesa, s čimer poskrbimo, da magnezija ne izgubljamo po nepotrebnem zaradi kopičenja telesnih strupnin. Dehidracija namreč vodi v zakisanost in zastrupljenost, zaradi česar v telesu nastanejo ugodnejši pogoji za rast škodljivih mikrobov in za vnetja.  Pijmo zato vsaj dva do dva in pol litra vode dnevno, ob psihičnem ali fizičnem stresu pa ustrezno več. Ob pitju 2 do 2,5 litra vode zaužijmo s hrano tudi pol čajne žličke naravne soli. Če slednje primanjkuje, telesa, kljub pitju vode, ne moremo hidrirati.

Živila, bogata z magnezijem

Živila z visoko vsebnostjo magnezija so npr. naslednja: temno zelena listnata zelenjava, polnozrnata žita, stročnice, rjave alge, zelje, brazilski oreščki, bučna semena, sončnična semena, pšenični otrobi, pšenični kalčki, arašidi, mandlji, proso, pšenično zrno, melasa, pivski kvas, ajda, rž, banane, krompir, kakav (in  npr. grenka čokolada), med, školjke, losos, jetra, jajce, kostna juha, mleko itd. Tabela prikazuje, koliko miligramov magnezija je v 100 gramih nekaterih živil (vir: The Magnesium Miracle, stran 230).

Za uspešno preskrbo telesa z magnezijem je dobro izbirati ekološko in čim manj predelano hrano. Primanjkljaja magnezija namreč ne boste odpravili, če boste uživali pretežno neekološka, rafinirana živila, konzervirana živila, fast food živila, živila, polna sladkorja … in pretiravali z alkoholom, kavo, umetnimi pijačami itd. Takšna hrana ima malo magnezija, poleg tega pa še dodatno prazni telesne rezerve magnezija.

Če ne morete brez sladkorja in sladke hrane, izbirajte za potešitev te potrebe raje posušeno sadje (npr. datlje, marelice, rozine …), jedi pa sladkajte s stevijo ali z medom. Hrepenenje po sladkem je lahko tudi znak, da ste dehidrirani, zato preverite, koliko vode ste popili. Nenehno hlepenje po sladkem lahko preženemo tudi  z večjim uživanjem kakovostnih maščob, kot so ekološko olivno olje, kokosova maščoba, maslo, konopljino olje itd. Pogosto tudi dvig magnezija v telesu umiri hrepenenje po sladkem.

Tudi sam način priprave hrane lahko vpliva na nivo magnezija v živilu. Npr. kuhanje zelenjave v vodi, ki jo nato zavržemo, ni dobro, saj zavržemo prav minerale, ki se v vodi med kuhanjem nabirajo. Če je le možno, iz te vode pripravite juho ali pa kuhajte npr. zelenjavo v posodah, ki omogočajo kuhanje brez vode.

Na ohranjanje telesnega ravnovesja magnezija bomo vplivali tudi z zmernim uživanjem beljakovinske hrane (meso, mleko in mlečni izdelki, jajca, ribe …) in ostalih živil (npr. žita), ter seveda brez rafiniranih živil, sladkorja, alkohola …, ki v telesu ustvarjajo kisle presnovke. Magnezij je bazičen mineral, zato ga telo porablja tudi za nevtralizacijo kislih presnovkov. Za vzdrževanje kislo baznega ravnovesja telesa se priporoča upoštevanje razmerja 30:70 (ali celo 25:75). Torej dnevno naj bi uživali le do 30 odstotkov hrane, ki v telesu med presnovo ustvarja kisle presnovke in 70 odstotkov tiste, ki v telesu po presnovi daje bazične presnovke (sadje in predvsem zelenjava). Med načini zdrave prehrane, ki se približa zgornjim priporočilo, je npr. mediteranski način prehrane.

K dvigu magnezija lahko prispevajo tudi divjerasle užitne rastline, kot so koprive, regrat, čemaž in druge. Zato pokukajte tudi v katero od knjig Daria Corteze.

Prehranski dodatki

Telesu lahko pomagamo pri preskrbi z magnezijem tudi s prehranskimi dodatki. Npr. A. Vogel Molkosan je koncentrirana fermentirana in prečiščena sirotka, narejena iz ekološkega mleka. Ta predvsem skrbi za vzdrževanje črevesne flore, kar med drugim podpre tudi vsrkavanje magnezija iz zaužite hrane. K dvigu magnezija in krepitvi črevesne flore pa prispeva tudi uživanje bazičnega napitka A. Vogel Balance. Ena vrečica bazičnega praška vsebuje 112,5 mg magnezijevega citrata in ostale vitalne snovi (cink, D 3 vitamin, kalcij, kalij in desno sučno mlečno kislino).

Besedilo: Adriana Dolinar