Mnogim težavam sodobnega človeka se zaradi vse večje izpostavljenosti hrupu pridružuje tudi naraščanje težav s sluhom. Ker so božično - novoletne zabave in koncerti, pokanje petard, ognjemeti … pred vrati, si tokrat poglejmo, zakaj in kako lahko ušesa (in sluh) zaščitimo pred premočnim hrupom.
Vse več težav s sluhom zaradi hrupa
Za kardiovaskularnimi obolenji in hipertenzijo naj bi bile težave s sluhom tretje najpogostejše obolenje odrasle populacije. Poleg drugih dejavnikov težave s sluhom povzroča tudi hrup.
Kar 50 milijonov Američanov denimo trpi za izgubo sluha. Tinitus (zvonenje v ušesih) npr. prizadene 20 odstotkov Američanov, od teh jih 90 odstotkov doleti tudi izguba sluha. 60 odstotkov ameriških veteranov se je npr. iz Iraka in Afganistana domov vrnilo z izgubljenim sluhom in tinitusom!
Za težavami s sluhom pa ne trpijo le odrasli, temveč tudi otroci. Raziskava razkriva, da za prizadetim sluhom trpi ca. 12 odstotkov otrok v Združenih državah Amerike starih 12 ali več let. Tudi pri nas ugotavljajo, da je izpostavljenost premočnemu zvoku (preglasni glasbi) lahko pomemben dejavnik, ki lahko poškoduje sluh naše mladine. Npr. v Sloveniji je bila izvedena pilotska študija (Listening to loud music over long time, tinnitus and hearing loss. Jeram S, Breznikar D.) o vplivu poslušanja glasne glasbe prek prenosnih glasbenih naprav pri študentih. Ugotovili so, da ima ca. 18 odstotkov tistih študentov, ki so nekaj let poslušali glasno glasbo, večji riziko za razvoj permanentne poškodbe sluha.
Zaskrbljujoče je tudi odkritje, da so težave s sluhom povezane tudi z drugimi obolenji. Npr. ljudje z le blagimi težavami s sluhom imajo dvakrat večjo možnost za razvoj demence.
Hrup kot povzročitelj težav s sluhom
Poleg hrupa na delovnem mestu (delo ob strojih, npr. v lesni delavnici …), pa lahko sluh poškoduje tudi izpostavljenost okoljskemu hrupu, ki je enak jakosti 85 decibelov ali več.
Če ste ljubitelji pogostega poslušanja zelo glasne glasbe na glasbenih koncertih, v klubih, doma, v avtu ali pa celo prek slušalk, so vaša ušesa oz. sluh že lahko v nevarnosti. Npr. s poslušanjem MP3 glasbe preko slušalk na maksimalni jakosti ušesa izpostavljamo jakosti zvoka ca. 105 decibelov, kar je že mnogo preveč za naša ušesa. Na koncertih ušesa izpostavljamo ca. 100 -110 decibelom.
Če smo ljubitelji motociklističnih tekem in predstav, so tam naša ušesa izpostavljena zvoku ca. 95 decibelov.
Sluh pa lahko prizadene tudi enkratna izpostavljenost ušes „impulznemu“ zvoku, npr. poku petard, bučanju ognjemetov ali pa celo poku strela (slednjim so pogosto izpostavljeni uslužbenci vojske, policije in vsi, ki se ukvarjajo s športnim streljanjem). Npr. jakost zvoka petard ali pa strela znaša ca. 150 decibelov.
Poškodba sluha se lahko razvije nenadoma (npr. ob močnem poku) ali pa počasi. Lahko je trajna ali pa začasna. Lahko prizadene eno ali pa obe ušesi.
Močnejši kot je hrup, bliže kot ste izvoru hrupa in dlje časa, kot ste mu izpostavljeni, hujše so lahko posledice na sluhu.
Pogosto ljudje niti ne vedo, da je njihov sluh že načet, opažajo pa na primer, da težko razumejo ljudi, posebej še, ko se pogovarjajo po telefonu ali pa v hrupnem prostoru.
Zakaj preglasen zvok poškoduje sluh?
Preglasen zvok lahko poškoduje različne občutljive slušne strukture v ušesu.
Poškodba sluha zaradi premočnega zvoka lahko npr. nastopi zaradi domnevno trajne poškodbe slušnih celic v notranjem ušesu, ki zvok pretvorijo v električni impulz, da ga lahko naši možgani sploh zaznajo.
Za vse, ki vas natančneje zanima, kako zvok nastaja in kakšna je vloga slušnih celic v notranjem ušesu, si to lahko ogledate v tem videu. Poenostavljeno povedano pa zvok nastaja v ušesu tako, da se valovanje zvoka spremeni v električni impulz, ki ga zaznajo naši možgani. Če ta proces opišem na kratko, poteka nekako tako. Zunanje uho lovi valovanje zvoka (npr. kitare) in ga prenese na bobnič. Od tu se valovanje zvoka prenaša preko valovanja bobniča na srednje uho, kjer kladivce, nakovalce in stremence vibracijo prenesejo na notranje uho. V notranjem ušesu se prek nastalega valovanja tekočine vzdražijo (vzvalovijo) točno določene slušne (laskom podobne) celice, ki odreagirajo na posamezno frekvenco oz. jakost zvoka. Ko te celice vzvalovijo, se v njih sprostijo kemične substance in tako ustvarjajo električni impulz. Ta se preko živčevja prenaša v slušne centre v možganih, zaradi česar mi slišimo - zvok kitare.
Kadar torej slušne celice v notranjem ušesu izpostavimo preglasnemu zvoku, se lahko zaradi premočnega zvoka poškodujejo. Obnova teh pa naj ne bi bila možna, zato lahko sluh trajno izgubimo.
Kako preprečiti poškodbe sluha zaradi hrupa
Kot drugje tudi tu velja „bolje preprečiti, kakor zdraviti“. Poškodbe sluha namreč lahko dokaj učinkovito preprečimo. V kolikor delate v hrupnem okolju, morajo za zaščito vašega sluha ustrezno (protihrupne slušalke …) poskrbeti vaši nadrejeni.
Če se seveda le da, se daljšemu izpostavljanju ušes hrupu izogibajte. Večkrat torej spočijte ušesa. Npr. pomiri in spočije jih sprehod ali posedanje ob mirnih zvokih narave.
Glasbe doma, v avtu ali pa na slušalkah ne poslušajte preglasno. Ne pozabite, da vse, kar je jakosti zvoka 85 ali več decibelov, naš sluh lahko prizadene.
V kolikor ste ljubitelj poslušanja glasbe na koncertih, v klubih, … ali se radi udeležujete novoletnih ognjemetov …, se poskušajte zadrževati čim dlje od zvočnikov oz. od mesta ognjemeta.
Poleg tega lahko dostop premočnega zvoka glasbe na koncertih, ognjemeta … do ušes zmanjšate tudi z uporabo zaščitnih ušesnih čepkov.
Raziskave že potrjujejo učinkovitost takšne zaščite. Npr. v raziskavi 2015 v Amsterdamu opravljeni na 51 odraslih prostovoljcih z normalnim sluhom, ki so se udeležili 4 in pol urnega glasbenega festivala na odprtem, so ugotovili, da se lahko z uporabo ušesnih čepkov prepreči začasno izgubo sluha. Npr. tinitus, ki se lahko pojavi po izpostavljenosti ušes močni glasbi, se je v skupini, zaščiteni z ušesnimi čepki, pojavil le pri 3 od 25 osebah (12 %), v nezaščiteni skupini pa pri kar 10 od 25 oseb (40 %).
Večina se uporabi ušesnih čepkov izogiba, ker so nepraktični, se ne prilegajo dobro, so iz čudnih materialov ali barv… Naj vas potolažim, napredek tehnologije se pozna tudi pri izdelavi sodobnih čepkov! Ti so ne le za enkratno, temveč lahko tudi za večkratno uporabo, so različnih barv - za vsak okus, narejeni bodisi iz silikona, voska ali pene. Zato ob njihovi uporabi ne boste izgledali čudno, presenetila pa vas bo tudi prijaznost oz. nežnost materiala, iz katerega so narejeni in dobro prileganje ušesu. Ne verjamete? Preverite sami, tako da tokratni novoletni ognjemet pričakate zaščiteni z ušesnimi čepki. Ušesa vam bodo hvaležna.
Besedilo: Adriana Dolinar
