Ne le ljudje z diagnosticirano celiakijo, tudi mnogi drugi brez znakov te bolezni imajo lahko težave zaradi uživanja hrane, bogate z glutenom. Zakaj in kakšne so lahko posledice?
Kaj je gluten?
Številna žita (pšenica, kamut, rž, oves, pira …) poleg drugega vsebujejo tudi beljakovino – gluten. Ta sestoji iz osnovnih beljakovinskih gradnikov gliadina in glutenina. Sama beseda gluten izhaja iz latinskega imena »glu« - lepilo. Ker jedem izboljša strukturo, elastičnost, je polnilo, omogoča zadrževanje vode, jedi imajo zaradi njega daljšo življenjsko dobo, so mehke, okusnejše … ga v obliki žitne moke ali pa čistega glutena (prečiščen iz moke) dodajajo v maso za pripravo mnogih gotovih jedi. Kar pomeni, da boste z lahkoto gluten zaužili ne le z uživanjem zgoraj omenjenih žit in izdelkov iz njih, ampak tudi z mesnimi izdelki, kot so npr. klobase, salame iz različnih vrst mesa itd. Še več, gluten dodajajo tudi v mnoga zdravila in prehranska dopolnila, zato je dobro, v kolikor imate resne težave z glutenom, preveriti tudi natančno sestavo zdravil in prehranskih dodatkov, ki jih občasno ali redno uživate.
Težave z glutenom v porastu
Glede na rastoče število spletnih portalov in holističnih ordinacij, posvečenih problematiki glutena, kaže, da težave, ki jih gluten povzroča, prizadenejo vse več ljudi. V zadnjih 50 letih naj bi samo pojav celiakije močno porastel (Increased Prevalence and Mortality in Undiagnosed Celiac Disease. Alberto Rubio–Tapia et al.). Če je včasih obolel za celiakijo eden človek na 650 ljudi, naj bi danes obolel za celiakijo eden na 120 ljudi!
Prav tako naj bi porastlo število ljudi, ki so občutljivi na gluten.
Gluten pa naj bi povzročal težave tudi mnogim, ki nimajo diagnosticirane celiakije ali pa senzitivnosti oz. občutljivosti na gluten. Med takšne, ki jih gluten prizadene, naj bi sodili vsi s porušeno črevesno floro. Različne študije so celo dokazale, da sprememba v črevesni flori lahko povzroči celiakijo ali pa le to poslabša. Spremembe, ki so jih v črevesni flori zaznali, so med drugim bile: zmanjšanje dobrih mikrobov Firmicutes spp., Bifidobacterium spp. in porast problematičnih mikrobov Proteobacteria spp., Clostridium leptum, Klebsiella oxytoca, Staphylococcus epidermidis ter Staphylococcus pasteuri.
Glede na to, da sodobni človek med drugim pogosto trpi za kroničnim stresom, uživa nekakovostno hrano (z obiljem sladkarij) in poje tudi veliko antibiotikov, ni čudno, da je tudi težav, ki jih gluten povzroča, v sodobnem svetu vse več, saj vsi ti dejavniki močno načenjajo tudi ravnovesje črevesne flore. Holistični terapevti zato poseben poudarek pri obvladovanju celiakije in občutljivosti na gluten posvečajo tudi krepitvi črevesne flore z ustrezno prehrano, prebiotiki (npr. A. Vogel Molkosan) in probiotiki.
Kot kaže študija Effect of gliadin on permeability of intestinal biopsy explants from celiac disease patients and patients with non-celiac gluten sensitivity. Fasano A et al. iz leta 2015, pa tudi porušena črevesna flora ni njuno pogoj, da bi nam gluten lahko povzročal težave. V raziskavi so reakcijo glutena na črevesno sluznico testirali tako, da so vzeli vzorec sluznice bolnikom s celiakijo, tistim z občutljivostjo na gluten, ljudem, katerim se je celiakija umirila in tistim, ki niso imeli nobenih težav z glutenom. Vzorec sluznice so izpostavili gliadinu ali pa kontrolnem mediju brez te substance. Po 120 minutah so izmerili rezultate in ugotovili, da je pri vseh vzorcih, ki so bili izpostavljeni glutenu (gliadinu) prišlo do povečane prepustnosti črevesja in do porasta vnetja. Čeprav je vprašanje, ali bi dobili isti rezultat, če bi ta raziskava potekala v telesu in ne v laboratoriju, na celicah, vzetih iz tankega črevesja. V primeru vztrajnih zdravstvenih težav (kronična vnetja, avtoimuna vnetja, težave s počutjem …) lahko posumimo tudi na gluten in poskusimo z enomesečno izločevalno dieto. Po pavzi z jedmi, ki vsebujejo gluten, te ponovno začnemo uživati in opazujemo telo in počutje. Če se ponovno počutimo težko, utrujeno, s slabšo koncentracijo, se nam obolenja poslabšajo … je to lahko znak, da nam gluten v hrani iz določenega razloga ne ustreza.
Del zaslug za porast težav z glutenom pripisujejo tudi temu, da danes ne jemo več avtohtonih vrst žit, ampak hibride. Z stvarjanjem bolj odpornih sort na plevele, sušo … in visoko produktivnih sort žita so ustvarili hibride žit, ki pa imajo med drugim tudi drugačno, našemu telesu tujo beljakovinsko sestavo. Raziskave vpliva teh beljakovin na telo kažejo, da te beljakovine močneje vzdražijo naš imunski sitem, kakor beljakovine avtohtonih žit (Celiac disease: antibody recognition against native and selectively deamidated gliadin peptides. Aleanzi M. et al).
Kako gluten povzroči puščajoče črevo?
Ko zaužijemo živilo, ki vsebuje gluten in ko ta prispe v črevo, ga posebni encimi (transglutaminaze) v črevesni steni dokončno prebavijo v osnovne gradnike - gliadin in glutenin. Po prebavi se ti osnovni gradniki vsrkajo v telo brez problema, če nimamo celiakije ali občutljivosti na gluten.
Pri ljudeh s celiakijo in občutljivostjo na gluten uživanje glutena povzroči imunski odziv telesa. Imunski sistem ob zaznavi gliadina to obeleži kot nevarno snov in prične ustvarjati protitelesa za uničevanje gliadina. Za razliko od ljudi, ki imajo le občutljivost na gluten, pri bolnikih s celiakijo protitelesa uničujejo tudi encime, ki gluten razgradijo. Posledica je vnetje sluznice in s tem tudi posledično povečana prepustnost sluznice.
Različni dokazi kažejo, da gluten (oz. gliadin), tudi ko nimamo celiakije ali pa občutljivosti na gluten v črevesju, lahko povzroči prepustnost. Ko ta prispe v črevo, naj bi zlasti pri tistih, ki že imajo težave s porušeno črevesno floro, povzročil povečano nastajanje beljakovine zonulin. Zonulin skrbi, da se črevesne celice držijo tesno skupaj. Povečana prisotnost zonulina pa povzroča popuščanje tesnih stikov med celicami, zaradi česar nastanejo mikroskopske luknjice v črevesju, tki. puščajoče črevo.
Posledice puščajočega črevesja?
Posledice puščajočega črevesja so lahko številne. Sluznica prebavil ima podobno kot koža pomembno zaščitno vlogo našega notranjega okolja. Kadar je sluznica zdrava, nas ščti pred vdorom mikrobov, toksinov, neprebavljenih koščkov hrane … v telesni krvotok. Kadar zaščita popusti (puščajoče črevo), vse našteto lahko vdre v naše telo in povzroči kup težav. Med njimi so npr. različne alergije, astma, izpuščaji na koži, avtoimuno obolenje ščitnice, trebušne slinavke, revma, utrujenost, ADHD, depresija, razdražljivost, avtizem, demenca, Parkinson, Alzheimer in druge. V kolikor nimate diagnosticirane celiakije ali občutljivosti na gluten, imate pa katero od navedenih težav ali drugih težav, značilnih za puščajoče črevo, je dobro preveriti, ali ni morda del težav vseeno skritih v uživanju živil, prehranskih dopolnil ali zdravil, ki vsebujejo gluten. To lahko storite tudi z zgoraj opisano dieto brez glutena.
Besedilo: Adriana Dolinar
