Utrujenost, zaspanost, omotica, pomanjkanje koncentracije, glavobol, bleda koža, upad odpornosti na okužbe so vse znaki primanjkljaja železa in se lahko pojavijo tudi po pogostem jemanju antibiotikov.
Simptomi pomanjkanja železa nas lahko doletijo ne le zaradi slabe oz. nekakovostne prehrane, ampak tudi v primeru pogostega jemanja antibiotikov in drugih zdravil, ki uničujejo našo črevesno floro. Antibiotiki namreč z rušenjem črevesne flore ne povzročajo le težav v prebavi kot so napihnjenost, vetrovi, diareja ali zaprtje, ampak lahko vodijo tudi v primanjkljaj železa. Ker je železo med drugim pomemben tudi za transport kisika do naših celic, ob njegovem pomanjkanju lahko zaznamo v uvodu omenjene simptome.
Zakaj z rušenjem črevesne flore upade železo?
Antibiotiki v vsakem primeru (ali jih jemljemo upravičeno ali ne) zrušijo ravnovesje črevesne flore. Ti namreč ne ločijo med dobrimi in slabimi bakterijami v našem telesu, temveč pokončajo oboje. Kar pomeni, da pomorijo tudi koristne bakterije (npr. Lactobacilus acidofilus ...), ki so sestavni del črevesne flore v našem črevesju. To pa ni dobro niti za preskrbo telesa z železom, saj poleg številnih vlog, ki jih črevesna flora ima, ta na različne načine skrbi, da železo iz hrane ali prehranskih dopolnil sploh lahko izkoristimo.
Npr. v črevesju mikrobi črevesne flore ustvarjajo desnosučno mlečno kislino in nasičene maščobne kisline, ki poskrbijo, da je pH črevesne vsebine primerno kisel, da se lahko železo in mnogi drugi minerali (kalcij, magnezij ...) iz črevesne vsebine optimalno vsrkajo v telo.
Da bi telo varno preskrbeli z železom, le-tega najprej vsrkajo in skladiščijo naše črevesne celice. Ko potrebe po železu v telesu narastejo, pa se železo iz črevesnih celic sprosti naprej v kri. Raziskovalci so tudi s poskusi na miškah dokazali, da ravnovesje črevesne flore lahko vpliva na zalogo in preskrbo telesa z železom. Ugotovili so, da so imele miške, katerim so uničili črevesno floro, močno pomanjkanje železa v črevesnih celicah. Prav tako je bil transport železa v telesu teh mišk nizek. S ponovnim naseljevanjem črevesne flore se je skladiščni nivo železa (nivo feritina) v črevesnih celicah dvignil. Prav tako se je pojačal tudi telesni transport železa. Ugotovili so še, da določeni sevi koristnih črevesnih mikrobov močneje podpirajo telo pri preskrbi z železom. Npr. poleg drugih za 12-krat povečata nivo feritina v celicah sluznice debelega črevesja Streptococcus thermophilus LMD-9 in Bacteroides thetaiotaomicron VPI -5482. (https://www.nutraingredients.com/Article/2015/09/16/Gut-microbes-may-play-key-role-in-iron-status?utm_source=copyright&utm_medium=OnSite&utm_campaign=copyright).
Železo pomembno sodeluje pri izgradnji rdečih krvničk (in hemoglobina). Poleg železa sta za njuno izgradnjo pomembna tudi vitamina B12 in folna kislina. Če katerega od teh treh elementov ni na razpolago, bo nastajanje rdečih krvničk ogroženo, preskrba telesa z železom pa vse slabša. Ker koristni mikrobi črevesne flore med drugim skrbijo tudi za proizvodnjo B12 in folne kisline, z uničevanjem črevesne flore preskrbo telesa z železom ogrozimo tudi po tej plati.
Kadar pogosto uživamo antibiotike, pa s tem v črevesju omogočimo tudi prekomeren razmah glivic kot je Candida albicans. Kandida je sicer neškodljiv prebivalec črevesne flore, ko je ta v ravnovesju. Kadar pa se črevesna flora poruši, potem se kandida »svetlobno hitro« razmnožuje in povzroča telesu številne težave. Ena izmed njih je poleg slabše prebave hrane, tvorbe plinov, vnetja sluznice črevesja in slabšega vsrkavanja hranil tudi nastajanje številnih toksinov. Med drugim toksini kandide lahko vplivajo na želodec tako, da zavirajo izločanje želodčne kisline. Primanjkljaj želodčne kisline pa na dolgi rok pomeni še večje težave v preskrbi telesa z železom. Npr. kadar v želodcu ni dovolj kisline, se beljakovinska hrana slabo prebavlja. To pa pomeni tudi slabo prebavo oz. izkoristek železa iz hrane, kar je denimo pogosta težava bolnikov, ki jim odstranijo del želodca, kjer so celice, ki proizvajajo želodčno kislino. Pogosto se anemija pojavi tudi pri ljudeh, ki so na terapiji z zaviralci izločanja želodčne kisline. Študije npr. tudi ugotavljajo, da ima 80 % ljudi z anemijo obenem še pomanjkanje želodčne kisline. Prav tako npr. ugotavljajo, da se slabokrvnost popravi, če se želodčna kislina dodaja.
Ob primanjkljaju želodčne kisline pa ne moremo ustrezno prebaviti in vsrkati poleg železa tudi B12 vitamina, kar prav tako vodi v slabokrvnost. Ker pa ustrezna kislost želodčne vsebine pomaga tudi določati kislost črevesne vsebine, lahko upad prve vodi tudi v upad druge (tj. v premalo kislo črevesno vsebino) in posledično v slabše vsrkavanje železa iz črevesnega lumna.
Celostno nad težave s slabokrvnostjo
Kadar je črevesna flora porušena, slabokrvnosti ne bomo odpravili le z dodajanjem železa, saj se ta ob porušeni črevesni flori ne more učinkovito prebaviti in vsrkati. Torej poleg uživanja kakovostne hrane in prehranskih dodatkov z železom (npr. Dr. Steinberger Eisenblut sok) bo potrebno odpravljati tudi vzroke za upad železa. Npr. če je jemanje antibiotikov porušilo črevesno floro in povzročilo upad železa v telesu, tega ne bomo odpravili le z dodajanjem železa, ampak s sočasno krepitvijo porušene črevesne flore (npr. z A. Vogel Molkosanom). Če so težave nastale tudi v delovanju želodca, bo potrebno odpraviti tudi te. Več o tem, kako ugotoviti, ali naš želodec izloča dovolj kisline ali ne ter kako težave na naraven način odpraviti, si lahko preberete v knjigi Konec zgage in ostalih želodčnih težav, ki jo lahko prelistate na: https://shop.zazdravje.net/trgovina/preverjene-naravne-resitve/konec-zgage-in-ostalih-zelodcnih-tezav/.
Z ameriškim slamnikom lahko zmanjšamo prepogosto jemanje antibiotikov
Antibiotiki so zdravila, ki so rešila mnogo življenj in dobro je, da jih imamo na voljo, ko nič drugega ne zaleže. Žal pa je z antibiotiki tako, da jih mnogokrat, zlasti v zimskem času, jemljemo po nepotrebnem. Npr. navadni prehlad ali gripa sta virusni obolenji, kjer antibiotiki ne pomagajo. Jemati antibiotike za takšne prehlade nima smisla, ker si z njimi drastično zrušimo obrambne moči telesa, pridelamo primanjkljaj vitalnih snovi (železa ...), virusno vnetje pa nemoteno napreduje. Takšna vnetja je bolje že v štartu premagovati na naraven način, npr. z uživanjem pripravkov iz ameriškega slamnika (npr. A. Vogel Echinaforce PRO topli napitek). Z njim namreč dokazano zmanjšamo tudi zaplete, ki lahko sledijo po prehladu ali gripi. Ker so zapleti (bronhitis, angina, pljučnica, vnetje srednjega ušesa ...) običajno bakterijskega izvora, to pomeni da jemanje pripravkov iz ameriškega slamnika lahko zmanjša tudi potrebo po jemanju antibiotikov. S tem pa seveda skrbimo tudi za nemoteno oskrbo telesa z železom.
Besedilo: Adriana Dolinar
