Okužbe sečil (infekcije urinarnega trakta, uroinfekti, tudi vnetje sečil) sodijo med najpogostejše bakterijske okužbe in veljajo za enega najpogostejših razlogov za obisk zdravnika. Lahko so akutne in kronične, poleg bakterij pa jih lahko povzročijo tudi glive, virusi in paraziti. Najpogosteje jih povzroča bakterija Escherichiae coli (E. coli).
Blage okužbe sečil, torej mehurja in sečnice, so pogoste. V večjem številu se pojavljajo pri ženskah kot pri moških. Vzrok je v tem, da je sečnica pri ženskah petkrat krajša kot pri moških in ravna, kar omogoča bakterijam lažji vstop in prodiranje v notranjost, proti sečnemu mehurju. Okužbe sečil so najpogostejše pri nosečnicah in ženskah v obdobju klimakterija.
Glede na mesto vnetja razlikujemo med okužbami spodnjih sečil (cistitis oziroma okužba mehurja) in okužbami zgornjih sečil (pielonefritis oziroma okužba ledvic). Pri zdravljenju je pomembno najprej opredeliti, ali gre za nezapleteno ali zapleteno okužbo. Nezapletene okužbe, kot že ime pove, lažje ozdravimo in se navadno pojavijo pri mlajših, nenosečih ženskah. Zapletene okužbe sečil pa zahtevajo več laboratorijskih preiskav ter običajno tudi podaljšano zdravljenje.
Okužbe sečil se običajno zdravijo z antibiotiki, ki jih izkustveno predpiše zdravnik. Izbira antibiotika in trajanje terapije sta odvisna od mesta okužbe, zapletenosti le-te, starosti in spola bolnika. Največkrat se bolniki pozdravijo že pri prvem zdravljenju z antibiotikom, najpogostejši vzrok neuspešnega zdravljenja pa je odpornost povzročitelja na uporabljeno učinkovino.
Okužba sečil se lahko ponovi po nekaj dneh ali tednih. Pogostnost ponovitve je 25 % pri mlajših ženskah. Vzrok je nepopolno ozdravljena okužba, slabša obrambna sposobnost organizma, spremembe v normalni bakterijski flori med protimikrobnim zdravljenjem, kolonizacije bakterij v predelu ob sečnici. Pri ženskah, ki imajo več kot tri ponovitve letno, se svetuje preventivno zdravljenje.
Tako pogosto zdravljenje z antibiotiki ima seveda lahko tudi zelo neželene učinke, saj bakterije hitro razvozlajo njihov mehanizem delovanja. To pomeni, da že pri naslednjem vnetju sečil morda ne bodo več učinkoviti. Antibiotike pa bomo morda potrebovali tudi za katero drugo, še bolj zapleteno ali življenjsko ogrožajočo situacijo. Prav zato je pred vsakršno uporabo tovrstnega zdravljenja potreben temeljit premislek.
Okužbe sečil običajno ne izbruhnejo v polni meri že v prvem hipu. Če smo vsaj nekoliko pozorni do sprememb znotraj telesa, lahko hitro opazimo znake, ki kažejo na okužbe sečil. Morate pogosteje hoditi na stranišče? Vas pri tem že rahlo peče? Imate občutek, da mehurja ne morete izprazniti povsem?
Morda še ni prepozno, da ta hip pričnete piti večje količine vode in diuretičnih čajev. Tudi topel obkladek na predelu mehurja pomaga premagovati nelagodje na področju sečil. Izvrstne so tudi tople sedeče kopeli, zlasti z njivsko preslico. Te izvajamo tako, da s spodnjim, v veliko brisačo ogrnjenim delom telesa sedemo nad paro prevretka, ki ga pripravimo iz tega zelišča (pazimo, da para ni prevroča in da se z njo ne opečemo). Vztrajamo, dokler čutimo blagodejno moč tople pare. Pripravek naredimo tako, da njivsko preslico najprej čez noč namakamo v vodi, nato pa jo kuhamo dvajset minut.
Tudi jemanje zdravila iz cele rastline ameriškega slamnika, npr. zdravilo Echinaforce, je izjemno dobra podpora organizmu pri spopadanju z okužbo. Alfred Vogel je svetoval jemanje 5-10 kapljic te dragocene tinkture vsako uro.
Sočasno z vsem naštetim pa nas odlično podpira tudi zdravilo Canephron.
Canephron vsebuje korenino luštreka, zel navadne tavžentrože in list rožmarina. Zdravilo deluje protivnetno, spazmolitično, protibakterijsko in diuretično. Zdravi okužbe sečil in sicer tako, da v akutnih primerih zmanjša pekoč občutek pri uriniranju ter ublaži krče v trebuhu. Preprečuje tudi ponovitev okužbe sečil in sicer tako, da zavira nadaljnje razmnoževanje bakterij ter hitro in učinkovito odstrani bakterije iz sečil. Pri prekomerno aktivnem mehurju sprošča mišice in normalizira njegovo delovanje. Lahko se uporablja samostojno ali kot dodatek k antibiotikom.
Za zdravljenje okužbe sečil se lahko uporabljajo tudi zdravilne rastline, ki delujejo na več načinov. Vednozeleni gornik ima direktno protibakterijsko delovanje, ameriška brusnica preprečuje vezavo bakterij na sluznico, kopriva in breza pa delujeta diuretično in pri okužbah pomagata zaradi povečanega izpiranja sečnih poti. Rastlin, ki se tradicionalno uporabljajo, je še več, vendar so zgoraj omenjene tiste, ki imajo največ kliničnih dokazov in jim je Evropska agencija dovolila navedbo o uporabi v monografiji.
Besedilo: Urška Živko in Sabina Topolovec
Brusnice izvirajo iz Severne Amerike, kjer jih gojijo še danes. Te velike, temnordeče jagode so že leta 1550 Indijanci uporabljali kot eno...
Canephron ® je tradicionlano zdravilo rastlinskega izvora namenjeno podpornemu zdravljenju težav pri vnetju sečil.
