Brusnica (Vaccinium vitis-idaea) iz družine kritosemenk
Brusnica (Vaccinium vitis-idaea) je droben zimzelen grmiček iz družine kritosemenk, ki raste v goratem svetu, predvsem v borovih gozdovih. Ljudska imena brusnice so gorenk, matik, belke, matejk, gromzeha, močnica, netečje ali rdeča borovnica. Plod brusnice je užiten in ga najverjetneje vsi poznate. Nabira se v naravi, gojena brusnica pa je zelo redka. Plod, ki je neprava jagoda, je rdeč, kisel in trpek ter dozori v poznem poletju ali jeseni. Liste brusnice nabiramo šele po dozoritvi, saj je takrat v njih vsebnost zdravilnih učinkovin največja.
Plodovi brusnice vsebujejo veliko arbutina, čreslovin, pektina ter različnih vrst vitaminov, kot so A, B in C. Zaradi velike vsebnosti oksalne kisline, naj soka svežih brusnic ne uživajo ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom. Listi so bogati s čreslovinami in arbutinom.
Brusnice se najpogosteje uporabljajo kot uroantiseptik pri vnetjih sečil (ledvic in mehurja). Plodovi naj bi vsebovali veliko bioaktivnih snovi, ki jim znanstveniki pripisujejo močno antibiotično delovanje. Obstajajo pa tudi podatki, da naj bi brusnični sok vplival na zmanjšanje holesterola, trigliceridov, sečne kisline in telesne teže, brusnični čaj pa naj bi bil učinkovit pri slabokrvnosti, lajšanju krčev in proti revmi.
Brusnice izvirajo iz Severne Amerike, kjer jih gojijo še danes. Te velike, temnordeče jagode so že leta 1550 Indijanci uporabljali kot eno...
