Uporaba ušesnih čepkov pri otrocih

Poskusite se spomniti dni iz svojega otroštva, ko ste na morju ali na bazenu po cele ure preživeli v vodi, škropili drug drugega, z masko iskali školjke in druge zaklade, pri tem pa vas ni nič kaj motilo, da vas že pošteno zebe.

Modre ustnice, nagubana koža dlani in podplatov vas nista prepodila na suho. Šele, ko vas je pošteno treslo, je bil pravi čas za brisačo. Tudi močenje glave in s tem ušes pri otrocih, ki sicer doma v kadi nejevoljno odkimavajo, preden jih doleti  pranje las, naenkrat ni več problem. Nikar ne vzamite otrokom opisanega veselja, poglejmo le, kaj lahko naredimo, da preprečimo težave z ušesi.

Zakaj lahko voda v ušesih predstavlja problem?

Če so otrokova ušesa le občasno in krajši čas izpostavljena vodi, po vsej verjetnosti ne boste zaznali nobenih težav. Zelo rade pa se pojavijo ob daljšem stiku z vodo. Verjetno prikimavate starši otrok, ki se ukvarjajo z vodnimi športi ali če pomislite na pretekla poletna dopustovanja na morju. Ko je koža sluhovoda daljši čas omočena z vodo, to slabo vpliva na njeno obrambno sposobnost. Postane zmehčana in s tem bolj prepustna in dovzetna za okužbe z mikrobi. Pojavijo se lahko srbenje, bolečina ali smrdeč izcedek iz sluhovoda, pri čemer gre običajno za vnetje sluhovoda. Če otroka z vnetim sluhovodom potegnemo za uhelj ali pritisnemo na vhod v sluhovod, ga to boli, običajno pa nima povišane temperaure. Po pregledu zdravnik oceni, ali je potrebno zdravljenje z antibiotičnimi in/ali protivnetnimi kapljicami za uho, če pa težave niso tako izrazite, se vnetje samo pozdravi.

Voda v sluhovodu pa lahko povzroči še eno neprijetnost. V primeru nepravilnega čiščenja sluhovoda z vatiranimi paličicami potisnemo ušesno maslo skupaj z odmrlimi celicami proti bobniču, kjer se nakopiči. Ob stiku z vodo to ušesno maslo veže vodo in lahko povzroči nastanek čepa. Malo za šalo in malo za res – opazite lahko, da se neposlušnost otrok poveča. Težavo lahko odpravite s čiščenjem sluhovoda tako, da vanj nakapate par kapljic parafinskega olja ali drugega pripravka za topljenje ušesnih čepkov, ki vam ga priporočijo v lekarni. Če to ne pomaga, odpeljite otroka do zdravnika, da mu sluhovod izpere.

Kako prepoznamo vnetje srednjega ušesa?

Vnetje sluhovoda moramo razlikovati od vnetja srednjega ušesa, pri katerem so prav tako prisotne bolečine, otrok pa ima običajno tudi povišano telesno temperaturo in se slabo počuti; lahko se pojavita celo slabost in bruhanje. Predvsem mlajši otroci in dojenčki se ponoči pogosto prebujajo ter se dotikajo ušes, lahko se tudi slabše odzivajo na zvočne dražljaje, saj ne slišijo dobro. Vnetje srednjega ušesa se pri otrocih kot tudi odraslih pojavi običajno zaradi infekta, ki se v srednje uho prenese iz žrela. To se lahko zgodi že pri navadnem prehladu. Srednje uho je namreč z žrelom povezano preko tanke cevke, imenovane Evstahijeva cev ali z drugim imenom ušesna troblja. Evstahijeva cev sicer služi prehodu zunanjega zraka v srednje uho in tako  omogoča, da je na obeh straneh bobniča enak zračni tlak, kar je pomembno za normalen sluh in tudi dobro počutje. Najlažje to delovanje ozavestimo, če pomislimo, kako na primer pri poletu z letalom z zehanjem ali požiranjem zmanjšamo pritisk na bobnič zaradi naglega padca zračnega tlaka.

Zakaj voda v sluhovodu ni kriva za vnetje srednjega ušesa?

Odgovor se skriva v anatomski sestavi ušesa. Zunanje uho, ki ga sestavljata uhelj ter sluhovod, je od srednjega ušesa ločen z bobničem in če ta ni predrt, ne predstavlja možnega prehoda za infekte od zunaj. Zmotno je torej prepričanje, da vnetje srednjega ušesa povzroči stik ušes z vodo ali izpostavljenost vetru.

Kdaj to ne drži in je voda lahko vir okužbe srednjega ušesa?

Voda je lahko vir okužbe, kadar ima prosto pot do srednjega ušesa. Tak primer je predrt bobnič zaradi raznih poškodb s predmeti ali nenadno povečanega tlaka (zaradi udarca na uho, nesreče pri plavanju ali potapljanju). Drug primer so v bobnič vstavljene tako imenovane timpanalne cevke. Poseg zdravniki izvedejo v primeru, ko imajo otroci pogosto izlivna vnetja srednjega ušesa. Izlita tekočina namreč pritiska na bobnič in zmanjša njegovo podajnost, to pa se odraža kot slabši sluh. Vstavljene timpanalne cevke so v teh primerih rešitev, vendar pa predstavljajo hkrati prehod tudi za vodo ter z njo bakterije in viruse. Po določenem času cevke same izpadejo, bobnič se zaceli, do takrat pa je potrebno ušesa zaščititi pred vodo.

Pomagamo si lahko z ušesnimi čepki

Nobene potrebe ni, da bi se bali, če si otrok zmoči glavo in ušesa. Še manj je potrebno, da zaradi paničnih staršev dobi strah pred vodo. Pred kopalno sezono ali kadar lahko pričakujemo daljši stik z vodo, je najbolje, da poskrbimo za dobro ušesno higieno in se s tem izognemo nastanku čepov iz ušesnega masla. Pri čiščenju si lahko pomagamo s pršilom Vaxol, ki ugodno deluje na kožo sluhovoda in pomaga na naraven način očistiti sluhovod. Po kopanju otrokom sluhovode osušimo z brisačo, kolikor dosežemo. Če je naš otrok podvržen pogostim vnetjem sluhovoda, ima predrt bobnič ali morda vstavljene timpanalne cevke, mu pred kopanjem pomagamo vstaviti v sluhovode ušesne čepke. Primerni so voščeni, volneni in silikonski čepki. Žal čepki niso primerni za potapljanje, so pa odlična zaščita pred vodo pri običajnem kopanju in tuširanju. Zaradi higienskih razlogov moramo čepke redno menjati, pazimo pa tudi, da jih vstavljamo v očiščene sluhovode in z umitimi rokami. Uporaba ušesnih čepkov za zaščito pred vodo je priporočljiva tudi pri otrocih, ki se redno ukvarjajo z vodnimi športi, trenirajo plavanje skozi vse leto, saj so v tem primeru pogosto dalj časa izpostavljeni vodi, ki ni nujno vedno najbolj čista. Z uporabo ušesnih čepkov delujemo v tem primeru preventivno in se tako izognemo nepotrebnemu rušenju flore na koži sluhovoda ter posledično marsikateri infekciji in vnetju zunanjega ušesa.

Rebeka Koželj, mag.farm.

Viri:

·         Kunnamo, Na dokazih temelječe medicinske smernice, Zavod za razvoj družinske medicine, 2006

·         R.Berkow, Veliki zdravstveni priročnik, Mladinska knjiga, 2005

·         Povalej K., Priročnik za svetovanje pri samozdravljenju, FarmAsist d.o.o., 2009

Želite še več aktualnih vsebin na to temo?

Prijavite se na naše e-novice!

Za Vašo boljšo izkušnjo in kakovostne vsebine naša spletna stran uporablja t.i. piškotke (več o tem). Prosimo, strinjajte se z namestitvijo piškotkov v vaš brskalnik.    

Strinjam se