O odgovornem udejstvovanju v športu smo že veliko pisali. Najboljša naravnanost je vsekakor optimizem, z manjšo zalogo prve pomoči, v primeru da gre vse narobe. No, črnogledost na stran, temu ne bomo rekli pesimizem pač pa odgovornost in previdnost.
Obutev, druge noge
Največ stavimo na urne noge ter seveda vzdržljivo srce. Kondicijska pripravljenost naj bo merilo za določanje izziva. Da nam bodo noge kar najbolje služile, jih moramo vtakniti v primerno obuvalo. Planinska in pohodniška obutev se razlikuje po višini. Višje in strmeje kot se vzpenjamo, bolj obremenjujemo gležnje. Zato tovrstna obutev sega preko gležnja, da ga stabilizira in varuje. Bolj kot je hoja položna, večji pomen ima prožnost podplata ter podpora lokov. Stopalu najbolj prija obutev, ki omogoča prilagoditev pri zavezovanju. Tako sile primerno razporedimo vse od prstov do bližnjega dela goleni. Ne glede na letni čas je planinska obutev zaprta in na pogled robustna. Ker noge po dolgotrajni hoji lahko tudi otečejo, moramo že predhodno previdno izbrati velikost čevlja. V zadnjem času imajo poseben pomen tudi nogavice. Material omogoča dihanje ter dober oprijem podlage. Tiste v čevlju seveda, saj drsenje po podplatu v kombinaciji z vlago od potenja povzroča žulje. Tisti na sprednjem delu stopala znajo biti še kako nadležni in »sočni«.
Za nameček mora biti noga v obuvalu udobno nameščena. Kljub robustnosti materialov. Na nove poti se ni priporočljivo podati z novimi čevlji. Noga in čevelj se morata najprej nekaj časa spoznavati, prilagoditi in tudi ujeti. Zato izkušeni planinci prisegajo na izbrano znamko ali model čevljev. Tako kot Pepelki, tudi vaši nogi pripada ulit čeveljc. Žal pa tudi ob najboljši kombinaciji lahko pride do poškodb. Kaj vse nas lahko doleti?
Poškodbe
Preden pridemo do nog, vseeno omenimo tudi poškodbe čevljev. Obrabljen podplat, počeni šivi, zlizane vezalke ter izkrivljeni zavihki za njih so lahko bližnjica do nesreče. Tako kot se na cesto odpravljamo s primernimi gumami vozila, bi morali popaziti tudi na ustrezen čevelj.
Na daljših poteh torej lahko tvegamo žulje, vnetja kože, razjede zaradi potenja ter odrgnine. Malce globje pod kožo pa lahko opazimo otekline, utrujene in boleče mišice (tudi musklfiber), bolj globoko pa smo že pri poškodbi sklepov. Pri hribolazenju niso izpostavljeni le gležnji, odvisno od naklona - so zelo aktivna še kolena in seveda kolki. Celotne spodnje okončine lahko razbremenimo z uporabo palic. Hkrati tako poskrbimo tudi za gibanje v ramenskem obroču ter boljšo stabilnost.
Prva pomoč in nega
V nahrbtnik si je modro dodati nekaj nujne opreme za prvo pomoč. Proti žuljem so odlični obliži. Še preden se odrgnine razvijejo v žulje, lahko poizkusimo z zaščito z mastno kremo, npr. Bioforce kremo. Učinkovito bo zaščitila tudi odrgnine. Blažje otekline oziroma bolj zabuhlost nog je pri večjih naporih »normalna«. Pri večjih oteklinah pa se je bolje obrniti nazaj v dolino. Noge učinkovito razbremenimo z Atrogelom. Gel iz svežih cvetov arnike blagodejno vpliva na utrujene noge. Blaži bolečine in otekline, osveži in pomiri. Z Atrogelom boste uspešno pomirili tudi kožo v predelu pika žuželk. Tudi na te lahko naletite med izletom.
Ko prispete na cilj, si sezujte čevlje in slecite nogavice. Zamigajte z bosimi nogami. Hkrati boste osušili pot in posušili nogavice. Sprehodite se po travi, kamnih ali vodi. Če želite predramitev nog, pa lahko kremi za osvežitev dodate še kapljico mešanice eteričnih olj Po-Ho. Ko se vrnete in se odpravite pod prho, vas ta dodatno osveži.
Naj za konec dodamo opomnik za rezervno športno perilo. Vztrajanje v lastni vlagi prav kliče po prehladih, vnetjih in bolečinah.
Zanimivo je dejstvo, da nas utrujenost po hribolazenju, kljub vštetim »tegobam«, vedno znova preplavi s srečo in motivacijo po novih ciljih. Zastavite si jih! In ne pozabite na prvo pomoč.
Lucija Šušteršič
