Regrat (Taraxacum officinale) iz družine nebinovk
Regrat (latinsko Taraxacum officinale) je zelo trpežna in razširjena rastlina s koreniko, podobno korenu, in nazobčenimi listi, ki rastejo čisto pri tleh. Iz listne rozete, ki jo rastlina oblikuje zgodaj spomladi, zraste golo, cevasto steblo z rumenim cvetnim koškom. Iz tistih cvetov, ki so oplojeni, se razvije puhasta »lučka«. To je v bistvu kroglasto soplodje iz številnih posameznih plodov, ki jih veter raznaša naokoli.
Uporaba regrata v prehrani je poznana predvsem v obliki regratove solate s krompirjem, dodamo pa ga lahko tudi v juhe ali prikuhe. Iz cvetov lahko pripravimo regratovo vino ali medu podoben sirup, mlade cvetne popke pa nekateri celo vlagajo. Še manj znana je uporaba regratovih korenin, ki jih lahko skuhamo kot krompir, jih jemo kar surove ali pa popražimo in jih zmlete uporabimo kot kavni nadomestek.
Čas nabiranja: korenine regrata nabiramo od jeseni do zgodnje pomladi, torej še pred cvetenjem, medtem ko mlade liste nabiramo spomladi. Tako liste kot korenine lahko tudi posušimo in uporabimo za pripravo čajev.
V zdravilne namene je regrat uporaben v dveh pogledih. V raziskavah so ugotovili, da zel navadnega regrata – njegovi listi delujejo diuretično, torej povečajo izločanje urina. Za korenino tega učinka raziskave niso potrdile, pač pa se korenina uporablja predvsem za pospeševanje delovanja jeter in žolčnika, saj seskviterpenski laktoni pospešijo pretok in nastanek žolča. Uporabljamo ga tudi za povečanje teka ter pri težavah z dispepsijo (skupek simptomov, ki jih bolniki opisujejo kot bolečino v zgornjem delu trebuha skupaj s slabostjo, napenjanjem in spahovanjem). Nekaj raziskav je razkrilo, da bi lahko pripravki iz korenin delovali tudi na zmanjšanje krvnega sladkorja in njegovo uravnavanje, mehanizma tega delovanja pa še niso uspeli pojasniti.
Ali ste vedeli?
Viri:
Rebeka Koželj, mag. farm.
