Navadna kumina (Carum carvi) iz družine kobulnic
Navadna kumina spada v družino kobulnic (Apiaceae). Pri nas je rastlina dobro znana, še zlasti v kulinariki in v čajni mešanici za dojenčke, ki jih mučijo kolike.
Navadna kumina je dvoletna rastlina, ki ima v zemlji debelo, vretenasto, repasto korenino, iz katere prvo leto požene šop pritličnih listov, v drugem letu pa od 20 do 100 cm visoko, popolnoma golo, pokončno, robato, brazdasto in vejnato razraslo steblo. Na njem so maloštevilni stebelni listi, ki so sestavljeni iz 12 do 18 parov lističev. Majhni, beli, včasih nekoliko rdečkasti cvetovi sestavljajo srednje velik kobul, ki je sestavljen iz posameznih kobulčkov. Plodovi so podolgovato jajčasti in imajo usločene stranske robove. Vsak plod sestoji iz dveh peterooglatih plodičev. Kumina cveti od konca aprila do konca junija, v višjih legah celo do konca julija.
Navadno kumino najdemo po vsej Sloveniji, na travnikih in pašnikih, vse do zmernih višin. Zaradi njenih dišečih plodov jo velikokrat tudi gojimo.
Nabirajo se plodovi kumine, ki vsebujejo eterično olje, maščobno olje, beljakovine, sladkorje, flavonoide, čreslovine, rudninske snovi… Eterično olje deluje kot karminativ, kar pomeni, da iz trebušne votline učinkovito odstranjuje pline in tako zmanjša napihnjenost. Prav tako preprečuje razvoj patogenih mikroorganizmov v črevesju in draži črevesne mišice, tako da poveča njihovo krčenje, s tem pa zmanjša njihovo napetost. Eterično olje spodbuja tudi izločanje želodčnih sokov, delovanje trebušne slinavke in poveča prekrvavitev notranjih organov.
V ljudskem zdravilstvu se kumina priporoča tudi za zdravljenje ženskih težav, kot so neredne menstruacije, prebavne motnje med nosečnostjo in težave z dojenjem. Pri vseh teh težavah naj bi večkrat dnevno prežvečili nekaj kuminovih plodov. Zunanje kumina pomirja vneto kožo, zato je odlična v kopeli za oznojene in ožuljene noge. Eterično olje deluje tudi proti glivičnim vnetjem kože.
Besedilo: Urška Živko