Navadna kislica

Navadna kislica (Rumex acetosa) iz družine dresnovk

Navadna kislica spada v družino dresnovk (Polygonaceae). V zemlji ima močno, črnikasto koreniko s številnimi koreninicami. Iz nje požene do 90 cm visoko steblo, ki je proti vrhu razvejano. Pritlični listi so jajčasto podolgovati in dolgopecljati, stebelni listi pa so kopjasti. Čim višje so, tem manjši so. Zeleno rumeni ali tudi rdečkasti zvezdasti cvetovi so nameščeni v ovršnem, malocvetnem socvetju. Iz njih se razvijejo drobni oglati plodovi, ki jih raznašajo polži in ptice. Navadna kislica cveti od maja do konca junija.

Kislica raste po gojenih travnikih, gozdnih jasah, ob jarkih in po vlažnih gozdovih v Sloveniji in drugod po Evropi, kjer je podnebje podobno. Vsebuje oksalno kislino in oksalate, čreslovine, sladkorje, flavonske glikozide v sledovih, vitamin C... Plodovi vsebujejo maščobe, sladkorje in beljakovine. Mladi listi se lahko uporabljajo kot zelenjava, v solati.

Ljudsko zdravilstvo navadno kislico uporablja predvsem zaradi njenega kislega okusa pri pomanjkanju apetita, zastajanju vode in za čiščenje krvi. Čaj naj bi zniževal močno povišano temperaturo, pomagal pri želodčnih in črevesnih težavah, še zlasti pri težavah s hemoroidi. Čaj je namenjen tudi grgranju, kadar so prisotne afte ali vneto grlo. Sok, stisnjen iz mladih listov, je odlično zdravilo proti prehladu z močnim nahodom, pa tudi proti katarju zgornjih dihalnih poti. Pomagal naj bi tudi pri težavah z jetri, menstrualnih težavah, zlatenici in obolenju živcev.

Pozor! Kislice zaradi visoke vsebnosti oksalne kisline ne smejo uživati pljučni in želodčni bolniki ter tisti, ki bolehajo za revmo, putiko, ledvičnimi kamni in drugimi ledvičnimi boleznimi.

Kislica je prav tako ena izmed 5 zdravilnih učinkovin v zdravilu Sinupret, ki je namenjeno uporabi pri zamašenem nosu in vnetih sinusih (sinuzitisu) oziroma za preprečitev zamašitve, ko nam prične teči redek izcedek iz nosu. Več o tem...

Pripravila: Urška Živko