Limona (Citrus x limon) iz družine rutičevk
O učinkovitosti limone danes nihče več ne dvomi. Iz limone lahko pripravimo okusen zdrav osvežujoč napitek – limonado, ki je bogata z vitaminom C in odlično odžeja. V zimskem času jo dodajamo v čaj (vendar pazite, ne dodajajte je v vroč čaj, temveč v ohlajenega na 60º C, da ne uničite vitamina C), kjer vitamin C poskrbi za hitrejše okrevanje in pa spodbuja imunski sistem. Z limono lahko pokapamo solato namesto kisa, jo dodamo v razne slaščice in z njo celo očistimo madeže z oblačil.
Limona (Citrus x limon) je sadež z drevesa iz rodu citrusov in družine rutičevk (Rutaceae), drevo, na katerem limona raste, pa se imenuje limonovec. Limonovec je plod davnega križanja, najverjetneje med pomelom in citrono. Razmnožuje se s potaknjenci in cepljenjem.
Limonovec zraste 3 do 6 metrov in obrodi dvakrat letno. Spomladi cveti vsaj dva meseca, rezultat pa je dišeč rumen sadež s tršo lupino, ki mu pravimo limona. Nekoč so limone uporabljali za čiščenje ran in sredstvo proti krvavitvam. Pomorščaki, ki so obolevali za skorbutom, so si na ladje vzeli ogromne količine limon, da so si z njimi lajšali tegobe bolezni.
Sadež deluje antiseptično, proti slabokrvnosti, revmi in artritisu, stresu, sprošča mišične krče, krči žile in tkiva, pospešuje celjenje ran, pomaga pri mastni koži, deluje osvežilno, poživilno, pospešuje strjevanje krvi, znižuje krvni tlak in beli madeže na zobeh. Vitamin C deluje tudi kot antioksidant in tako ščiti pred staranjem. V spomladanskih mesecih pa limona pomaga proti spomladanski utrujenosti.
Vitamin C (askorbinska kislina) kot antioksidant nevtralizira proste radikale, zaradi tega je nepogrešljiv v obrambi naših celic pred njimi. Ti v našem organizmu dnevno nastajajo kot stranski produkti presnove hranilnih snovi v energijo. Kadar je prostih radikalov v telesu preveč, lahko pospešijo proces staranja in pripomorejo k nastanku vrste obolenj, kot so razna vnetna stanja (npr. artritis), bolezni srca in ožilja in celo rak. Tako vitamin C deluje varovalno pred razvojem rakavih celic, aterosklerozo in srčno kapjo.
Ob tem pa askorbinska kislina v našem organizmu opravlja še vrsto »osnovnih« nalog in sicer pomaga pri rasti in obnovi veznih tkiv, izboljša vsrkavanje železa iz črevesja in skrbi, da so jetra, vranica in kostni mozeg, ki skladiščijo železo, vedno dobro preskrbljeni s tem elementom. Sodeluje tudi pri celjenju ran. Krepi obrambne sposobnosti belih krvnih telesc in povečuje količino protiteles, v jetrih pa sodeluje pri odstranjevanju strupov in zdravil, ki se nabirajo v krvi.
Poleg antioksidativnega učinka so vitaminu C dokazali tudi protivirusni učinek oziroma izboljšan odziv na okužbe. Številne študije namreč potrjujejo, da že dnevno uživanje 70 - 200 mg vitamina C zmanjša možnost pojava simptomov prehlada ali pa le-ta ne bo tako izrazit. Dejstva tudi potrjujejo, da se z nadaljnjim povečevanjem dnevnega odmerka vitamina C njegov protivirusni učinek še povečuje. Vitamin C pa ni učinkovit le pri virusih prehlada, temveč je tudi odlična podpora ob pojavu herpes virusa. Odmerki, ki ugodno delujejo pri tem obolenju, so, podobno kot pri prehladu, mnogo večji od dnevno priporočenih in segajo tudi do 1 g ali več.
Vloge vitamina C v telesu so torej številne. Poleg že naštetega je pomemben še za rast in obnovo tkiv, saj sodeluje pri tvorbi kolagena, pomembnega proteina za tvorbo kože, vezivnega tkiva, ligamentov, vezi in krvnih žil. Iz tega razloga tudi je vitamin C nepogrešljiv za krepitev srca in ožilja. Nadalje je nujen za učinkovito celjenje ran in za obnovo ali vzdrževanje zdravega hrustanca, kosti in zob. Prav tako pa je potreben za sintezo hormonov, nevrotransmiterjev in drugih pomembnih snovi, nujnih za nemoteno presnovo. Poleg tega pa v kombinaciji z ingverjem pomaga pri nosečniški slabosti.
Pripravila: Urška Živko
Bio sok iz sveže rdeče pese.
