Črni ribez

Črni ribez (Ribes nigrum) iz družine kamnokrečevk

Črni ribez je do dva metra visok grm, ki sodi v družino kamnokrečevk (Saxifragaceae). Ima razrasle veje s številnimi zelenimi tri- ali petokrpimi listi, ki imajo narezan rob. Na spodnji strani imajo rumenkaste pikaste smolne žleze. Njihov izloček ima vonj po stenicah. Cvetovi so rumenkasto zeleni in imajo rdeč rob. Rastejo v visečih grozdastih socvetjih. Iz njih se razvijejo sočni črni plodovi, ki so značilnega trpkega okusa.

Črni bezeg cveti od aprila do maja, jagode pa dozorijo konec julija ali v avgustu. Kot divje rastoča rastlina je dokaj redek, najdemo ga v nekaterih gozdovih v Evropi in Aziji, kjer so tla zelo vlažna. Pogosteje se ga goji v nasadih in na vrtovih.

Listi črnega ribeza vsebujejo čreslovine, rutozide, eterično olje v sledovih, zreli plodovi pa vsebujejo sladkorje, pektine, veliko vitamina C, vitamine skupine B, čreslovine, mineralne snovi in precej temno vijoličastega barvila.

V ljudskem zdravilstvu se listi uporabljajo za pripravo čaja, ki pospešuje znojenje, olajša delovanje vseh prebavnih organov, zbija vročino in žene na vodo. Čaj se priporoča pri kroničnih driskah, pri težavah s presnovo, revmo in putiko. Če ga grgramo, pomaga pri vnetjih v ustni votlini, učinek pa še dodatno povečamo, če dodamo žajbljeve liste in ognjičeve cvetove.

Zrele jagode najpogosteje predelajo v sok, lahko pa tudi v marmelado. Sok iz črnega ribeza deluje blago diuretično, priporoča se pri težavah z zastojem seča, ledvičnimi kamni in peskom ter revmatičnimi težavami. Ker sok iz jagod vsebuje veliko vitamina C, se priporoča vsem, ki jim tega vitamina primanjkuje (starejšim, otrokom, ostalim v času okrevanja po bolezni, preventivno v času prehladov, kadilcem, športnikom…). Pri rednem pitju pomaga pri slabem počutju in premagovanju stresa.

Besedilo: Urška Živko