Hripavost

Hripavost je pojem, ki označuje različne spremembe glasu človeka. Nabor sprememb glasu je zelo širok, od komaj zaznavnega, malenkost hripavega oz. raskavega glasu do skoraj popolne nezmožnosti govorjenja, ko je človek popolnoma brez glasu. Spremembe so dobro slišne, za človeka, ki je hripav, pa govorjenje, še zlasti glasno, predstavlja velik napor.

Vzroki za hripavost so seveda različni. V zimskem času je hripavost lahko spremljevalka vnetja zgornjih dihalnih poti. To vnetje v 70 % povzročijo virusi in v manj kot 30 % bakterije, pri čemer bi radi opozorili na nepotrebno prekomerno uporabo antibiotikov, ki delujejo samo na bakterije, na viruse pa ne. Vnetje v žrelu in posledična hripavost lahko nastane tudi zaradi gastroezofagealnega refluksa, torej zatekanja želodčne kisline iz želodca nazaj v požiralnik.

Vsi smo se prav gotovo že kdaj srečali s hripavostjo zaradi pretirane uporabe glasu. Ta se pojavi po dolgem glasnem govorjenju, glasnem petju, vzklikanju, navijanju... Pogosto se pojavlja pri pevcih, govornikih, tudi učiteljih in drugih, ki pri svojem poklicu uporabljajo predvsem glas. Vzrok hripavosti v tem primeru je vnetje glasilk, ki se kaže z rdečico in oteklino.

Na barvo glasu lahko vplivajo tudi psihične motnje – glas se lahko ob večjih duševnih pretresih spremeni. Hripavost lahko povzročijo nekatera zdravila (beta blokatorji, ACE inhibitorji, pršila za zdravljenje astme), lahko pa je hripavost posledica simptom nekaterih bolezni ščitnice, raka...

Ob rahli do zmerni hripavosti vam ni treba takoj k zdravniku. Doma si lahko pripravite čaj iz islandskega lišaja ali pa stopite v lekarno po pastile, ki obložijo sluznico žrela in grla in jo tako zaščitijo, s tem pa pripomorejo k izboljšanju glasu. Če samozdravljenje ne prinese sadov v 7 – 14 dneh, čeprav upoštevate vsa navodila, je dobro, da obiščete zdravnika, saj vzrok morda tiči kje drugje.

Družina isla >>>

kašelj nahod