Kodrastolistna kislica (Rumex crispus L.) iz družine dresnovk (Polygonaceae)
Priljubljeno rastišče kodrastolistne kislice so njivske površine, travniki in pašniki ter robovi gozda. Ugajajo ji tla, ki so bogata z dušikom. Rastlina zraste do višine okoli enega metra.
Za kodrastolistno kislico je značilna močna glavna korenika. Steblo je krepko in pokončno in se na vrhu razveja, včasih je prekrito z rdečimi lisami. Listi so ovalne oblike, nekateri tudi podolgovato suličasti s pecljem ali brez. Rastlina vznika in cveti poleti. V času cvetenja se razvije socvetje, ki je zelenkasto rumene do rdečkaste barve.
V prehrani se redko uporablja in sicer bolj kot dodatek mladih svežih ali prekuhanih poganjkov in listov k solatam, juham in prikuham. Večje količine lahko namreč zaradi prisotne oksalne kisline spodbudijo nastanek ledvičnih kamnov in odtegujejo telesu kalcij. Odsvetuje se nosečnicam, doječim materam in starejšim ljudem. Sicer pa je sveža zel bogata z vitaminom C, provitaminom A in železom. Zanimivo je, da jo uporabljajo celo za varjenje zeliščnega piva.
Korenika kodrastolistne kislice naj bi pri uživanju pomagala ob črevesnih vnetjih, pospešila izločanje žolča, zaradi prisotnih antrakinonskih glikozidov pa deluje tudi odvajalno. Poznan je še njen ugoden vpliv pri uporabi na koži in ustni sluznici in sicer pri raznih vnetjih na koži, koprivnici ali vneti sluznici dlesni in grla.
Ali ste vedeli …
Viri:
Rebeka Koželj, mag.farm.
