Vrba (Salix spp.) iz družine vrbovk
Vrba je rod dreves iz družine vrbovk, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnatih travnikih. Obstaja okoli 100 vrst vrb. Pri nas najbolj poznane so bela vrba (Salix alba), alpska vrba (Salix alpina), vrba žalujka (Salix babylonica), iva (Salix caprea), pepelnatosiva vrba (Salix cinerea), siva vrba (Salix eleagnos), krhka vrba ali krhlica (Salix fragilis), zelnata vrba (Salix herbacea), črnikasta vrba (Salix myrsinifolia), rdeča vrba (Salix purpurea),…
Vse vrste vrb vsebujejo salicin ali njegove derivate. V prebavilih se salicin ali njegov derivat pretvori v salicilno kislino, ki deluje protivnetno.
Salicilna kislina
Salicilna kislina (ime je dobila prav po vrbi – Salix) se je v preteklosti uporabljala za zdravljenje revmatičnih težav. Že na egipčanskih papirusih najdemo zapise o pripravkih s salicilati, ki so jih takrat sicer pridobivali iz mirte. Hipokrat je v 4. stol. pr.n.št. uporabljal vrbovo lubje za zniževanje povišane telesne temperature ter za lajšanje bolečine pri porodih. V prvem stoletju našega štetja je bila znana uporaba vrbovega listja kot analgetika. Salicilna kislina in acetilsalicilna kislina sta med zgodnejšimi zdravili, ki so bila sintetizirana, s tem da je Hoffman sintetiziral acetilsalicilno kislino (Aspirin, 1897) zato, da bi odpravil grenek okus salicilne kisline.
Na koži salicilna kislina deluje keratoplastično (pospešuje poroženevanje kože) in antiseptično v koncentracijah od 1 do 3 %. V višjih koncentracijah deluje keratolitično (lušči poroženele plasti kože). Uporablja se pri zdravljenju aken in preprečuje nastanek ogrcev.
Uporaba vrbe v zdravilne namene
Čaj iz vrbove skorje je zaradi vsebnosti salicilne kisline učinkovito zdravilo pri zdravljenju prehlada in gripe. Znižuje povišano telesno temperaturo, pomaga pa tudi proti protinu in pri revmatičnih obolenjih. Čaja naj ne uživajo nosečnice, otroci, mlajši od 12 let ter vsi, ki so alergični na Aspirin.
Bela vrba (Salix alba)
Ena izmed bolj poznanih vrb pri nas je bela vrba. Bela se imenuje zato, ker imajo listi na spodnji strani značilno belo barvo. Drevo zraste tudi do 25 metrov, deblo pa lahko doseže do 60 cm v premeru. Lubje po deblu je sive barve, po vejah pa svetlo sive barve. Krošnja je velika in sestavljena iz dolgih visečih vej.
V ljudskem zdravilstvu se uporablja vrbovo lubje, iz katerega se pripravi poparek ali tinktura. Tak pripravek blaži bolečine, zdravi vnetje, preprečuje in znižuje povišano telesno temperaturo, zmanjša bolečine pri osteoartritisu. Deluje tudi protirevmatično, protivnetno, antiseptično. Prav tako se lahko uporablja za spodbujanje prebave.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrba_(drevo)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Salicilna_kislina
http://sl.wikipedia.org/wiki/Bela_vrba
Pripravila Urška Živko, mag. farm.
