Malina (Rubus idaeus) iz družine Rosaceae
Malina najverjetneje izvira iz Grčije, čeprav je dandanes poznana po vsej Evropi, pa tudi v Aziji in S Ameriki. Rastlina se imenuje malinjak (Rubus idaeus) in sodi v družino rožnic (Rosaceae).
Maline poznamo kot sadež, ki raste na vrtovih in obrobjih gozdov na grmičevju in je izredno okusno. Plodovi dozorijo pozno poleti. Uporablja se pri peki sladic, za izdelavo sokov, jogurtov in seveda kot samostojna jed. Maline imajo veliko zdravilnih učinkov. Svetujejo se bolnikom s srčnimi boleznimi in sladkornim bolnikom, pa tudi pogosto nervoznim. Celo vonj malin naj bi deloval pomirjevalno na organizem. Sadeži vsebujejo veliko vitamina A, ki pripomore pri težavah z očmi. Seveda pa ne gre zanemariti visoke vsebnosti vitamina C, katerega uporaba je danes že vsem dobro znana. Maline naj bi delovale tudi odvajalno, čistile črevesje in odpravljale zaprtost.
Manj poznana pa je ljudem uporaba malinovih listov, ki se najpogosteje uporabljajo v obliki čaja in so zelo zdravilni. Vsebujejo vitamine, organske kisline, polipeptide in čreslovine in so vsestransko koristni. Listi maline so se že od nekdaj uporabljali za lajšanje poroda. Mehanizem delovanja ni čisto znan, vendar pa obstaja nekaj študij, ki so pokazale, da uživanje čaja malinovih listov 3 do 5 krat dnevno od 30. tedna nosečnosti utrdi mišice maternice, okrepi krčenje teh mišic, skrajša drugo porodno dobo in tako pospeši porod. Čaj se svetuje tudi ženskam, ki imajo obilne menstruacije, pri belem toku, pri črevesnih vnetjih, hemoroidih, vnetjih sečil, ledvičnih kamnih, zastajanju vode v telesu. Prevretek se lahko uporablja tudi za grgranje, še zlasti pri blagih vnetjih v ustni votlini in bolečinah v grlu.
Polaganje svežih malinovih listov naj bi znižalo temperaturo.
Pripravila Urška Živko
