Enciklopedija rastlin

Brusnica (Vaccinium vitis – ideae)

Brusnica spada v družino vresovk (Ericaceae). Je do 30 cm visok in deloma olesenel grmiček. V zemlji ima plazeče se živice, ki so pokrite z luskami. Iz njih poganjajo številne, zelene, gole veje, ki nosijo liste in cvetove. Listi so premenjalni, zimzeleni, usnjati, kratkopecljati, celorobi ali neznatno valovito narezani. Pogosto so dvoredno razvrščeni. Listna ploskev je narobe jajčasta, zgoraj bleščeče, spodaj pa medlo zelena. Nimajo vonja, so pa malo grenki in trpki. Beli cvetovi so rdeče nadahnjeni, skoraj brez vonja in na koncu vej združeni v visečih cvetnih grozdih. Plodovi so kroglaste, sprva bele, pozneje bleščeče, škrlatno rdeče večsemenske jagode. Zrele jagode imajo rezek, kiselkast okus, vendar niso sočne, ker je njihova sredica močnata, bela. Brusnica cveti od maja do junija, v nižjih legah pogosto tudi drugič konec julija ali avgusta, zori pa julija in avgusta.

Brusnica raste v nižinah, po gorah in planinah. V nižini raste samo v suhih borovih gozdovih, na peščenjakih, peščenih, neapnenih tleh in po barjih. V planinah jo najdemo v smrekovih gozdovih in na zakisanih tleh.

Ljudska imena brusnice so belke, gramzelišče, gramzelše, grantni, gromzeha, matejk, matik, mečičevje, močnica, netečje, omanjščevina, rdeča borovnica, rdeča črnica, rdeča malenca, samnica, samonica, samoničje.

Zdravilne učinkovine so v brusnici prisotne v listih in jagodah. V listih najdemo glikozid arbutin, erikolin, čreslovine, flavonoide in triterpene. V jagodah pa se nahaja jabolčna, citronska, oksalna in jantarjeva kislina, čreslovine, sladkorji in pektini ter vitamini A, B in C. Listi se nabirajo šele po dozoritvi plodov, ker je takrat v njih nakopičenih največ učinkovin.

Zaradi obilice arbutina se listi uporabljajo za pripravo čaja, kadar so prisotne težave z ledvicami ali mehurjem. Njegova učinkovitost je primerljiva z učinkovitostjo čaja vednozelenega gornika (Ursi čaj). Prednost čaja iz brusnic je ta, da vsebuje manj čreslovin in je zato manj grenak in trpek. Arbutin deluje razkužilno pri lažjih vnetjih ledvic, ledvičnih izvodil in mehurja, pri pesku, krčih, zadrževanju urina in pri nagnjenosti k močenju postelje. Pri tem moramo vedeti, da arbutin učinkuje samo tedaj, kadar se v ledvicah ne izloča kisel seč. Samo v alkalnem okolju se namreč arbutin pretvori v hidrokinon, aktivno snov, ki preprečuje vnetja.

Čaj poleg tega pospešuje odvajanje vode in olajšuje uriniranje. Včasih se je uporabljal tudi proti protinu in revmatizmu. Sveže jagode znižajo povišano telesno temperaturo, ugodno delujejo pri driski in pljučnih krvavitvah. Iz sadežev pa se pripravljajo tudi okusne marmelade, ki so izvrsten dodatek divjačinskim jedem.

Ameriška brusnica (Vaccinium macrocarpon)

Ameriška brusnica ali ang. cranberry (Vaccinium macrocarpon) je droben vednozelen grmiček iz družine kritosemenk. Zraste do 20 cm in ima do 2 m dolge pritlike. Bolje uspeva v senci in na stalno vlažnih, kislih tleh. Stebla so tanka in delno olesenela, imajo majhne zimzelene liste, cvetovi pa so temno škrlatni. Ameriška brusnica obdrži liste tudi v najhujših zimah, kar je za širokolistno rastlino precej nenavadno, četudi jo pred hudim mrazom navadno zaščiti sneg. Plodovi so sprva beli, ko dozorijo, pa so živo rdeči. So užitni in imajo kisel okus. Obiranje brusnic poteka jeseni, ko sadeži dozorijo. Običajno je to konec septembra ali v začetku oktobra. Ameriška brusnica raste v Kanadi in Združenih državah Amerike, sadike rastline pa lahko kupite tudi pri nas.

Zreli plodovi ameriške brusnice vsebujejo veliko vitamina C. Po ljudskem izročilu se uporabljajo za zdravljenje vnetij sečevodov. Dokazano je, da plodovi in sok preprečujejo in zavirajo razvoj E. coli, to je bakterija, ki je osnovna povzročiteljica vnetij sečil. Poleg vitamina C vsebuje brusnica tudi vlaknine, magnezij ter ostale esencialne mikroelemente. Je vir polifenolnih antioksidantov, ki so predmet raziskave v številnih študijah zaradi potencialnih ugodnih učinkov na kardiovaskularni in imunski sistem, ščitile pa naj bi tudi pred rakom prostate. V brusničnem soku najdemo učinkovine, ki inhibirajo vezavo povzročitelja zobne gnilobe na zobno sklenino (Streptococcus mutans). Tanini, ki jih vsebuje brusnica, pa preprečujejo pritrjevanje bakterij na stene urinarnega trakta pri ženskah.

Brusnica vsebuje barvilo antocianin, ki spada v skupino flavonoidov in daje plodovom rdečo barvo. Le-to barvilo zmanjšuje nastajanje LDL (slabega holesterola), preprečuje in blaži stresna stanja pri človeku, ščiti pred nastankom raka, pri sladkornih bolnikih zmanjšuje sladkor v krvi ter izboljšuje vid.

Plodove brusnic lahko hranimo v hladilniku sveže tudi več mesecev, saj jih pred izsušitvijo varuje voščena plast. Uživamo pa lahko tudi posušene plodove. V lekarnah so na voljo prehranska dopolnila iz brusnice v obliki kapsul in zdravilnega čaja.

Primerjava obeh vrst brusnic:

Pripravila: Urška Živko