Psihosomatski vzroki kašlja

Ste vedeli, da kar 20-krat več plinov iz debelega črevesa izločimo skozi izdihani zrak kot skozi zadnjično odprtino? Ta osupljivi podatek nazorno kaže, kako tesno so pljuča in črevesje povezana. Ko se srečamo z dolgotrajnim kašljem, običajno najprej pomislimo na prehlad, a telo nam morda sporoča nekaj povsem drugega. Morda gre za “neprebavljeno” čustveno breme, ki nam dobesedno zapira sapo, ali pa za tihi klic črevesne mikrobiote, ki je podlegla stresu in slabi prehrani. Poglejmo nekaj manj poznanih psihosomatskih vzrokov za kašelj in kaj lahko sami storimo za razrešitev težav.

Psihični vzroki kašlja

Da so vzroki za nastanek kašlja ali pojav vztrajnega kašlja lahko tudi psihičnega izvora, vedo tradicionalne medicine že tisočletja. Kašelj se namreč lahko pojavi tudi kot posledica psihičnega stresa. Pet notranjih strupov vsak zase ali v kombinaciji (strah, jeza, skrb, pohlep in žalost) lahko povzroči motnje pretoka vitalne življenjske energije skozi telo.

Tradicionalna kitajska medicine ne zdravi bolezni, temveč podpira človeka v njegovi celovitosti, saj verjame, da sta fizično zdravje in notranji mir odraz istega ravnovesja. Foto: Envato

Največ vpliva na pojav kašlja pa ima na primer prav dolgotrajna žalost. Ta zavre predvsem pretok vitalne življenjske energije skozi pljuča, zaradi česar je tudi obramba in funkcija pljuč oslabljena. Niso redki primeri, ko posameznik zboli na dihalih zaradi stresa, ki ga doživlja ob izgubi ljube osebe, posebej še, če žalosti nikakor ne more »prebaviti«. V takšnem primeru se tudi obolenje dihal, ki ga običajno spremlja kašelj, neprestano ponavlja ali pa vztraja nenavadno dolgo. Ponavadi se težave končajo takrat, ko žalujoča oseba uspe sprejeti izgubo in prebaviti žalost. Takrat se ponovno vzpostavi poln pretok vitalne življenjske energije tudi skozi pljuča, zaradi česar se ta lahko popolnoma pozdravijo. S tem pa izzveni tudi kašelj.

Verjetno ste tudi že slišali, da se osebam, ki imajo težave zaradi astme in krčevitega kašlja, stanje poslabša ob stresnih situacijah. Če ste med njimi, poskrbite za boljše obvladovanje stresnih situacij.  Že preproste dihalne vaje, ko se znajdete v stiski, lahko hitro olajšajo težavo. Pomagajo pa lahko stres pomiriti tudi zelišča, kot sta pasijonka in melisa, ki ju najdemo v priročnem Relax pršilu.

Problem s kašljem in nasploh z grlom in dihali imajo tudi tisti, ki se težko izrazijo brez bojazni, da bi bili zavrnjeni. Ker svoja prava občutja zato tlačijo v sebi, s tem zavirajo normalen pretok vitalne življenjske energije skozi omenjene dele telesa in kašelj je tu. Spomnite se samo, ko ste se sami znašli v situaciji, da bi bilo dobro nekaj povedati, pa niste. Ste zaznali takrat občutek cmoka v grlu, stiskanje v grlu in siljenje na kašelj takoj za tem? Ko se vam to naslednjič zgodi, se spomnite, da se je bolje izraziti, kot občutke potlačiti, saj se vam to na dolgi rok lahko maščuje tudi s težavami na pljučih.

Stres stisne tudi dihala! Sprostite jih z zavestnim umirjenim dihanjem. Foto: Envato

Telesni vzroki kašlja

Med telesne oz. somatske vzroke kašlja lahko prištevamo številne dejavnike, ki spodbudijo prekomerno nastajanje sluzi v dihalih ali/in draženje h kašlju. Spodaj omenjamo le nekaj najpogostejših dejavnikov, ki utegnejo izzvati kašelj oz. težave na pljučih.

Dehidracija telesa

Preskrba telesa z ustrezno količino vode (2-2,5 l na dan) je nujna tudi za optimalno zdravje pljuč. Kajti kadar v telesu nimamo dovolj vode, se vklopijo varčevalni mehanizmi telesa za varčevanje z vodo. Zato se dihalne poti skrčijo in tako zmanjšajo izgubo vode z dihanjem. Ker pa se posledično prične v pljučih nabirati več lepljive goste sluzi, lahko pričnemo kašljati. Dušeč kašelj nas lahko hitro zvije, če se takemu stanju pridruži še stresna situacija.  Ker je gosta lepljiva sluz tudi idealno gojišče za bakterije, se lahko razvije tudi vnetje dihal, kjer kašelj ponovno igra glavno vlogo, dokler se obolenje ne umiri in pljuča ne prečistijo. Da bi se omenjenim težavam izognili, pijte 2-2,5 l vode na dan. Da pa se bo voda ustrezno razporedila v telesu, zaužijte na dan tudi ½ čajne žličke naravne nerafinirane nejodirane soli. Več na to temo preberite v knjigi Telo kliče po vodi.

Hrana, ki zasluzi in zakisa

Tako kot je voda nujna za zdravje pljuč, je tudi naravna hrana, bogata z vitalnimi snovmi, ključna za to, da vsi deli našega telesa čim dlje ostanejo v dobrem stanju. Če pomen prehrane zanemarimo in posegamo predvsem po hrani, ki zasluzi in zakisa organizem, se to kmalu lahko pokaže tudi v dihalih – s prekomernim nastajanjem sluzi in kašljem. Ker zaradi zakisanosti telesa pade tudi imunska obramba telesa, se ponovno lahko pojavi tudi obolenje dihal. Da dihal ne bi po nepotrebnem obremenjevali in spodbujali nastanka kašlja, se je smiselno izogibati hrani, ki zakisa in zasluzi organizem – zlasti v obdobjih, ko smo za bolezni dihal bolj občutljivi. Katera živila sodijo v to skupino, si lahko podrobneje preberete v knjigi Alkalizirajte ali umrite. Načeloma gre za t. i. »prazna« živila, kot so bela moka in izdelki iz nje, bel sladkor, konvencionalne sladkarije, mleko in mlečni izdelki, večje količine mesa, hitra prehrana ter ocvrte jedi.

Čeprav mleko sodi med živila, ki zasluzijo in zakisajo telo ali celo povzročajo alergije, pa teh težav pogosto ni, če uživamo ekološko, nehomogenizirano in po nežnem postopku pasterizirano mleko. Foto: Envato

 Alergije

Vse pogosteje se omenja tudi alergija na mleko in mlečne izdelke. Beljakovine v mleku ter druge njegove sestavine – med njimi lahko tudi ostanki antibiotikov po zdravljenju krav – lahko pri nekaterih ljudeh sprožijo alergijsko reakcijo. Ta se lahko pokaže tudi na dihalih, z draženjem sluznice in povečanim nastajanjem lepljive sluzi, kar vodi v kašelj. Če so v mleku prisotni še ostanki zdravil, je lahko odziv telesa še izrazitejši. Posledice se lahko kažejo kot ponavljajoči se prehladi, bronhitisi, bronhiolitisi ali celo astma. Če vas muči dolgotrajen kašelj in ne poznate vzroka, je smiselno preveriti morebitno preobčutljivost na mleko in mlečne izdelke ali na druge alergene, kot so pršice, prah, cvetni prah ali živalska dlaka, ter se jim po možnosti izogniti.

Onesnaženost zraka

Onesnažen zrak v delovnem ali bivalnem okolju – na primer cigaretni dim, smog, dražeči plini ali različne kemikalije – lahko prav tako draži sluznico dihal in povzroči kašelj. Zato je pomembno, da prostore redno prezračujemo. Če ste na delovnem mestu izpostavljeni toksičnim snovem ali plinom (npr. v industriji lakov, barv, lepil ali farmacevtskih izdelkov), razmislite o spremembi delovnega mesta, saj je dolgotrajna izpostavljenost lahko zelo škodljiva. Kadar to ni mogoče, je nujna uporaba ustrezne zaščitne opreme, ki preprečuje stik škodljivih snovi s sluznico dihal. Prostore redno zračite, telo pa, kadar je le mogoče, dobro predihajte tudi na svežem zraku v naravi. Pomembno je tudi, da organizem podpiramo pri razstrupljanju nakopičenih škodljivih snovi. Dolgotrajna izpostavljenost dražečim snovem namreč ne vodi le v nadležen kašelj, temveč lahko sčasoma poveča tudi tveganje za resnejše bolezni dihal, vključno z rakom pljuč.

Imate visok tlak? Kašelj je lahko posledica zdravil za nižanje krvnega tlaka. Foto: Envato

Zdravila za nižanje krvnega tlaka in kašelj

Suh, dražeč kašelj lahko povzročijo tudi določena zdravila za zniževanje krvnega tlaka, predvsem tista iz skupine zaviralcev ACE (npr. enalapril, ramipril). Ta zdravila v telesu preprečujejo razgradnjo snovi, imenovanih bradikini v pljučih, kar pri nekaterih posameznikih sproži vztrajen refleks h kašlju, ki ni povezan s prehladi ali infekcijami. Če opazite takšen stranski učinek, se je nujno posvetovati z zdravnikom, da se zdravilo zamenja z drugim, ki nima teh stranskih učinkov.

Začarani krog jemanja antibiotikov

Kadar npr. običajni prehlad zdravimo z antibiotiki, se nam ta napaka v terapiji lahko maščuje s pojavom kroničnega padca imunosti in začaranega kroga obolenj tudi na dihalih, kjer brez kašlja ne gre.  Antibiotiki namreč niso namenjeni zdravljenju virusnih okužb, kakršna sta prehlad ali gripa. Antibiotiki so namenjeni uničevanju patogenih bakterij. Če jih kljub temu zaužijemo, tvegamo hudo uničevanje koristnih mlečno kislinskih bakterij v črevesju. Ko pa porušimo ravnovesje črevesne flore, porušimo tudi glavni steber naše imunske obrambe in kronični pojav obolenj na dihalih je lahko tu. Da bi se temu izognili, prehlad in gripo raje pozdravimo na naraven način. Več o tem si lahko preberete v knjižici Preverjene naravne rešitve – Adijo prehladi.

Črevesje in pljuča sta tesno povezana tudi prek črevesne mikrobiote. Kadar se ravnovesje mikrobiote poruši, na primer ob prebavnih težavah, se to lahko pokaže tudi v težavah z dihali. Foto: Envato

Težave s prebavili

Tudi sodobna znanost s preučevanjem t. i. ‘osi črevesje–pljuča’ razkriva, da sta ta dva organa v nenehnem dvosmernem dialogu. Raziskave potrjujejo, da porušena črevesna mikrobiota (disbioza) pogosto vodi do različnih obolenj pljuč, hkrati pa vnetni procesi v dihalih povratno slabšajo stanje v črevesju. Ta tesna vez poteka prek imunskih celic, presnovnih produktov in nevroendokrinih poti. V določenih primerih se lahko mikroorganizmi iz prebavil preko krvi ali limfe celo neposredno naselijo v pljučih in tam sprožijo vnetne odzive. Če želimo učinkovito in trajno rešiti težave s pljuči, je zato nujno, da hkrati poskrbimo za regeneracijo črevesne flore, pa naj si bo ta porušena zaradi jemanja antibiotikov, uživanja neustrezne hrane ali pa zaradi stresa.

Tekst: Adriana Dolinar